Adam (lat. Alocasia) je tropska okrasna rastlina, cenjena zaradi svojega velikega in dekorativnega listja, zaradi prepoznavnega izgleda pa se imenuje tudi slonje uho. Prihaja iz družine kačnikovk, razširjenih po celem svetu, medtem pri nas raste 11 vrst.
Vendar pa jih večina raste v subtropskih in tropskih področjih Afrike in Azije, kjer so del deževnega gozda. Najbolj znane so biarum, kala, arisaro (arisarum vulgare) in kačnik (arum). Adam je dobil latinsko ime po rodu Colocasia (kolokazija), v katerega so ga prvotno uvrščali.
Adam je zimzelena zelnata trajnica, ki jo gojijo zaradi okrasnih in dekorativnih listov. Koren je razvejan in s številnimi malimi koreni tvori koreniko, iz katere poganjajo nove rastline. Stebla so dolga in močna ter lahko zrastejo tudi do 2 m v višino. Na vsakem steblu je list, ki lahko zraste do 90 cm in je najpogosteje srčaste oblike. Spodnja stran je kožnata in gladka, prekrita z žilami in je zelene barve. Po 4 leti spusti pokončen nastavek, okoli katerega se poleti zavije ob cvetni zaščitni list. Spominja na cvet kale, medtem ko se pravi cvetovi nahajajo na vrhu stebla in tvorijo gost grozd. Jeseni dobi plodove v obliki svetlečih rdečih jagod.
Adam izvira s področja jugovzhodne Azije in je tam danes naravno razširjen. Ustreza mu tropska klima in vlaga. V naših krajih ga vzgajamo kot hišno rastlino in v zaprtem prostoru potrebuje nego. Je zelo dekorativen in je pogost izbor za okrasitev prostorov, vendar pa zahteva veliko pozornosti, da bi se ohranil, zato je lahko za začetnike vzgoja zahtevnejša.
Sorodniki
Vrste
Adam je razširjen na področju Kitajske, Japonske, Bangladeša in Tajvana, kjer so opazili številne vrste, čeprav ga je možno najti tudi na področju vzhodne Avstralije in južne Amerike. Trenutno po svetu v divjini obstaja osemdeset vrst, pojavljajo pa se tudi hibridi, ki jih dobijo s križanjem. Posebno so zanimivi zaradi svojih listov in se po njih tudi najbolj razlikujejo. Hibrid Alocasia amazonica je dobil tudi nagrado Kraljevskega hortikulturnega društva, zato je v zadnjem času vključen v vzgojo novih in še lepših hibridov. V nadaljevanju so opisane nekatere od najbolj poznanih divjih vrst.
Alocasia cucullata
Ta vrsta je razširjena v delu Azije in je znana pod nazivi Budina roka ali kitajski taro. Steblo najpogosteje zraste do 30 cm, lahko pa doseže tudi 80 cm. Listi so veliko manjši in ožji od drugih vrst, srčaste oblike in zelene barve z rumenimi lisami. V tradicionalni kitajski medicini se uporablja kot zdravilo proti kačjemu ugrizu.
Alocasia caladium
Alocasia caladium pogosto najdemo v deževnih gozdovih Južne Amerike. Imenujejo jo tudi angelska krila. Priljubljena je za gojenje v zaprtih prostorih, kjer v povprečju doseže meter višine in ima rada vlažno podlago. Listi so srčaste oblike, pisani (zelene, rdeče in roza barve) ter valovito obrobljeni.
Alocasia augustiana
Ta vrsta raste edino v Novi Gvineji in je nižje rasti. Listi rastejo na dolgih steblih, zato spominja na plezalko. Listi so zelene barve, prepleteni s temno zelenimi žilami in na otip nagubani.
Alocasia brisbanensis
Alocasia brisbanensis raste na področju vzhodne Avstralije in je avtohtona za deževni gozd tega področja. Lahko zraste do 2 m in ima velike kožne temno zelene liste na dolgih steblih. Poleti zacveti belo zelen cvet prekrasnega vonja, ki spominja na lilijo. Rastlina je strupena, dotik vzdraži kožo ter povzroči rdečico.
Alocasia iowii
Alocasia iowii je ena izmed priljubljenih okrasnih vrst, ki izvira s področja Bangladeša ter je značilna za tropsko klimo. Rastlina ima tanko in dolgo steblo ter velik list, ki lahko zraste do 60 cm. List je srčaste oblike in je še posebej lep zaradi belega okrasja, ki se razveji iz središča proti vrhu lista.
Alocasia alocasia
eno izmed osnovnih vrst iz družine Alocasia, alokazija, poudarjamo zaradi lepote listov. Rastlina je nižje rasti, v povprečju zraste do 60 cm višine, zato je primerna za vzgojo v zaprtem prostoru. Listi so srčaste oblike, ozki in nazobčanih robov s temno zeleno površino, prekrito z belimi in vijoličnimi črtami.
Alocasia amazonica
Alocasia amazonica je nagrajeni hibrid, ki ga še posebej odlikujejo njegovi listi. Rastlina ima kratka stebla, listi pa lahko zrastejo do 30 cm. So sijoči, temno zelene barve, prepletene z belo rdečimi progami ter imajo nazobčan rob.
Vzgoja
Adam je rastlina tropskega področja, kar pomeni, da ni popolnoma prilagojen na naše podnebje. Pred vzgojo je zato potrebno zagotoviti dobre pogoje, da bi rastlina lahko nemoteno rasla.
Kolobarjenje
Adam je tropska rastlina, ki jo v njenem naravnem okolju lahko najdemo v bližini drugih rastlin ali pod drevesi. Vendar pa, kadar se vzgaja v dekorativne namene, zahteva lastni cvetlični lonček, da bi se lahko nemoteno razvijal. Da bi zapolnili površino, se lahko posadijo čebulnice, ki klijejo spomladi, na primer tulipani, s čimer se obogati izgled cvetličnega lonca. Če se sadi na odprtem, ga je priporočljivo upariti s tropskimi rastlinami, kot je kana, banana ali manioka (kasava). Med adamom in ostalimi rastlinami je potrebno pustiti najmanj meter razdalje.
Zalivanje
Adam ima rad vlažen substrat, tako da je potrebno zalivanju rastline posvetiti posebno pozornost. Substrat mora biti konstantno vlažen, vendar pa se voda ne sme zadrževati, da koren ne bi začel gniti. Zaliva se z mehko vodo s pH od 4,8 do 5,2, na primer kot je destilirana ali postana voda, najbolje pa je uporabljati čisto deževnico. Poleti je potrebno zalivati vsaka dva dni, pozimi pa zadošča dvakrat tedensko. Priporoča se zalivanje zgodaj zjutraj, da se voda čez dan vpije in višek izpari. Poleg zalivanja je potrebno liste adama vsaj enkrat tedensko obrisati z vlažno krpo, da se odstrani prašna plast ter omogoči boljša transpiracija. Zrak, v katerem adam raste pa je potrebno vzdrževati vlažen.
Gnojenje
Gnojiti je potrebno trikrat na leto - spomladi, poleti in jeseni. Splošno pravilo je, da se rastlino gnoji, ko ima mlade poganjke ali pred cvetenjem. Uporablja se tekoče mineralno gnojilo ali granule. Glede na to, da se rastlino veliko zaliva, se gnojilo včasih hitro izpere, zato adamu povečano gnojenje ne bo škodovalo. Vendar pa je priporočljivo pred gnojenjem preveriti kakovost in sestavo tal, da bi vedeli, kateri mineral je potrebno dodati, najpogosteje pa se dodajata dušik ali kalij. Če listje začne rumeneti in ni znakov drugih bolezni ali škodljivcev, je možno, da gre za pomanjkanje mineralov in je potrebno gnojenje.
Razmnoževanje
Adam se razmnožuje preko korenin, na katerih je vzklil popek. Razmnožujejo se spomladi, ko so popki mladi in se jih prenese v rahlo šotasto zemljo, pomešano s peskom. Minimalna temperatura, da bi se prijeli, mora biti 25°C, pomembno je tudi vzdrževati vlago šote in zraka. Delitev je možna tudi z rezanjem, kadar se z matičnega stebla z nožem odreže novi popek, ki nato v mešanici šote in peska na suhem požene koren. Da bi koren zrasel, temperatura ne sme pasti pod 20°C.
Presajanje
Adam se presadi v večjo posodo, kadar pričnejo korenine poganjati ven izpod cvetličnega lonca ali kadar steblo postane mlahavo ter začne viseti, kar pomeni, da ima premalo prostora za nadaljnji razvoj korenin. Rad ima veliko prostora za rast, zato se priporoča minimalno 10 cm širši premer cvetličnega lonca, v katerega bo presajen. Presaja se spomladi ali jeseni v svežo šoto, pri čemer je potrebno paziti, da se odebeljeni del korena ne poškoduje. Hkrati je to tudi priložnost, da se odstranijo zreli odebeljeni koreni in se vzgoji nova rastlina.
Pomlajevanje
Na rastlini vsako leto spomladi zraste nov list, zato se staro ali uvenelo listje lahko odstrani, da bi se rastlina pomladila ali da bi se ji izboljšal izgled.
Podlaga
Prst, v katero se ga sadi, mora biti bogata z minerali, dobro drenirana, da omogoča odtekanje vode ter rahla. Najbolje je uporabljati mešanico substrata za rastline, šote in peska. Rad ima bogato in humusno prst, prenaša tudi rahlo kislo zemljo.
Klima
Adam je po poreklu tropska rastlina, zato mu odgovarja toplo in vlažno podnebje. V primorju se lahko vzgaja tudi na odprtem, vendar ga je potrebno zaščititi pred neposrednim vetrom. Rad ima topla poletja in vlažen zrak, pozimi pa lahko miruje na toplem in vlažnem mestu. Najbolj mu odgovarja temperatura med 18 - 25°C, ne prenaša pa mraza in nizkih temperatur.
Sajenje
Sajenje adama ni zahtevno in z razmnoževanjem je enostavno dobiti nove rastline. Vseeno obstaja nekaj nasvetov, ki bodo pomagali, da se bo rastlina bolje prijela, in so navedeni v nadaljevanju.
Čas sajenja
Delitev korena in presajanje v zemljo ali sajenje sadik je najbolje izvesti spomladi v aprilu ali maju. Optimalna temperatura za kalitev je 25°C, če pa na odprtem ni ustreznih pogojev, ga je potrebno posaditi v zaprtem prostoru.
Sejanje
Adam je možno uspešno vzgojiti tudi iz semena. Seme dozori v jagodah in ga je potrebno odstraniti od mesa, da bi se posušilo. Najbolje je sejati stratificirano seme, ki se poseje v šotno zemljo, pomešano s peskom in zakoplje 1 do 2 cm globoko. Dnevno se zaliva z mehko vodo in vzdržuje temperaturo 25°C, da vzklije. Po 2 letih se presadi v večji cvetlični lonec.
Sajenje sadik
Sadiko adama se uporablja pri dekorativni vzgoji, zato je pomembno izbrati razvito in zdravo sadiko. Pomembno je, da je vzgojena v ločeni posodi in da ima razvit koren. Sadika se sadi v cvetlični lonec, ki je dvakrat večji od trenutnega, uporablja se rahla prst. Če se vzgaja v zaprtem prostoru, jo je potrebno spremljati prva dva meseca, dokler se rastlina ne navadi na nove razmere, kar pomeni redno zalivanje in spremljanje temperature prostora. Sadika se sadi v bogato in rahlo zemljo, pri čemer pazimo, da se ne poškoduje odebeljeni del korena. Najbolje jo je posaditi spomladi ali jeseni, da se navadi na pogoje rasti.
Vzgoja na vrtu
Na našem področju adam ni primeren za vzgojo na prostem, ker ne prenaša temperatur pod 18°C, zato ga na prosto prenesemo le v poletnih mesecih in ob ustrezni temperaturi. Pomembno ga je zaščititi pred neposrednim soncem in vetrom ter mu zagotoviti minimalno meter prostora od drugih rastlin.
Vzgoja v rastlinjaku
Adam rad raste v rastlinjaku ali zimskem vrtu, namenjenem vzgoji rastlin. V zaprtem prostoru ga je dobro odstraniti z neposrednega prepiha ali umetnega gretja, saj mora biti temperatura konstantna. Prav tako je pomembno, da je vlažnost zraka povečana, da bi imela rastlina čimbolj podobne razmere naravnemu rastišču. Zalivati jo je bolje ročno, tako da se zalije zemlja okoli korena, izogibati pa se je potrebno škropljenju listov.
Vzgoja v posodah
Najpogostejši način za vzgojo adama je v cvetličnih loncih. Adam zahteva prostor za rast in dobro drenažo, zato je pomembno izbrati lonec, ki ima na dnu luknjice in minimalno globino 50 cm. Na dno lonca se nasuje prod, nanese sloj šote in rahle zemlje, pomešane s peskom. Pri vzgoji v zaprtem prostoru je pomembno, da ga premaknemo od vrat ali okna, da se izognemo prepihu. Takšen način vzgoje prav tako olajšuje prenos na odprto poleti. Adam ima rad svetla mesta, vendar ga je potrebno umakniti z neposredne sončne svetlobe.
Nega
Ko se adam enkrat ukorenini in zraste zdrava rastlina, ga ni težko vzdrževati ter ne zahteva veliko fizičnega dela okoli same rastline. V nadaljevanju navajamo najboljše nasvete za nego.
Faza mirovanja
Adam miruje v času nizkih temperatur in v zaprtem prostoru. Pozimi je potrebno zmanjšati zalivanje in v celoti prekiniti gnojenje. V tem obdobju se bo vegetacija ustavila, zato ne bodo zrasli novi listi ali se razvijal koren. Prav tako lahko poleg cele rastline prezimijo tudi odebeljeni koreni, ki se pred mrazom poberejo iz zemlje, 2-3 dni sušijo na zraku ter hranijo na suhem mestu, prekriti z mahom ali peskom. Spomladi se ponovno posadijo v bogato humusno prst.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada se nanaša na zaščito odebeljenega korena, če se vzgaja na odprtem. Pred hladnim obdobjem ga je dobro prekriti z zastirko ali šotno mahovino, da bi se preprečilo zmrzovanje tal in korena.
Redčenje
Na adamu iz odebeljenega korena zrastejo nove mladike, zato je sčasoma potrebno razredčiti območje, na katerem raste. To lahko storimo spomladi, ki se odebeljeni koreni sadijo po zimskem mirovanju ali med presajanjem, ko se lahko odebeljeni koreni razdelijo in posadijo na ločen prostor.
Obrezovanje
Adam se obrezuje spomladi ali jeseni, odvisno od oblikovanja ter ali so listi bolni oziroma poškodovani. Ko se navadi na mesto, kjer raste, lahko požene veliko listov in postane zelo razvejan, zato je možno po potrebi liste odstraniti. Prav tako je pomembno odstraniti vse okužene liste, da se bolezen ne bi razširila. Liste se z ostrimi škarjami poreže na dolžino 2 cm od stičišča z glavnim steblom.
Bolezni
Adam je zelo občutljiv na razvoj bolezni, vendar je eden od glavnih razlogov nepravilna nega. V nadaljevanju so navedene najpogostejše bolezni in kako se jim izogniti.
Glivična okužba listov
Obstaja veliko glivic, ki se razmnožujejo med rastlinami in se prenašajo v vlažnem in toplem obdobju ter večinoma povzročajo škodo na listih. Glivice se prenašajo kapljično in lahko v prsti razvijejo spore ter lahko zato na rastlini ostanejo več let. Simptomi okužbe so porumeneli robovi listov ali rumene pege, ki se sčasoma posušijo. Da bi preprečili razvoj glivic, je potrebno spomladi uporabiti fungicide ter rezati in odstraniti bolno listje.
Gnitje korena
Gnitje korena povzroča prevelika količina vode, ki se zadržuje v zemlji ali na dnu posode. Simptomi so postopno sušenje rastline, mlahavost stebla in potemnjen spodnji del stebla. Pojav bolezni lahko preprečimo z dobro drenažo in odvajanjem vode ter zmernim zalivanjem v odvisnosti od obdobja.
Škodljivci
Poleg bolezni lahko adamu škodujejo tudi škodljivci, ki se lahko prenašajo tudi z ostalih hišnih rastlin. V nadaljevanju navajamo glavne škodljivce in kako se boriti proti njim.
Rdeči pajek
Rdeči pajek najpogosteje napada rastline v prostorih s suhim in toplim zrakom. Prisotnost opazimo po rumenih madežih na listih, na hrbtni strani lista pa splete majhno mrežo. Škodljivca lahko odstranimo ročno in obrišemo obe strani listov ali pa uporabimo pesticide.
Listni minerji (muhe)
Listni minerji odlagajo jajčeca na listih, iz katerih se nato razvijejo ličinke. Ličinke preidejo v list in se prehranjujejo s sokovi, tako da jih v zgodnji fazi lahko prepoznamo po luknjicah na hrbtni strani lista. Sčasoma in če gre za napad večje kolonije, se list posuši in odmre. Odrasle primerke lahko z lista posesamo, ličinke pa se ubije z insekticidom. Škodljivci se zlahka prenašajo z ene rastline na drugo, zato je potrebno okuženo rastlino ali list takoj odstraniti.
Uporaba
Na našem področju se adam uporablja izključno kot okrasna hišna rastlina, v svojem naravnem okolju pa se je uporabljal v medicinske namene, zato je v nadaljevanju opisano, kako so ga pripravljali.
Stari narodi so na področju jugovzhodne Azije uporabljali steblo in odebeljeni koren adama v ljudski medicini in za izdelavo losjona. Odebeljeni del korena se je skuhal in uporabljal pri prebavnih težavah in bolečinam v želodcu. Verjeli so, da uživanje surovega korena pomaga pri obrambi pred kolero. Zmleto steblo v kremi se je uporabljalo po ugrizu kače ali insektov ter pri zdravljenju čira in kožnih endemov.
Vseeno pa so nekatere vrste adama strupene in že samo dotik lahko povzroči rdečico in žarenje kože. Zaužitje jagod ali delov take rastline ima lahko smrtne posledice.
Zanimivosti
Adam izvira s področja jugovzhodne Azije ter se je razširil v okoliške države. Stari narodi so rastlino uporabljali za pripravo ljudskih zdravil, bila pa je tudi pogost motiv na ljudskih slikah ali motivih. Velike in čvrste liste so uporabljali za prekrivanje nadstrešij. Po prihodu britanskih kolonizatorjev, so adam zaradi lepote listja in velikosti rastline prinesli v Evropo, kar je privedlo do zanimanja za kultiviranje. Danes je adam izjemno priljubljena okrasna rastlina, ki jo lahko najdemo po velikem delu sveta.
Pogosto pravijo, da adam joka, kar naj bi se po prepričanju nekaterih pogosto dogajalo, kadar rastlina raste sama, oddaljena od drugih rastlin. Dejansko gre za pojav, ki je opazen tudi pri drugih rastlinah in se imenuje gutacija. Opazen je v obliki kapljic vode na vrhu lista, kadar je rastlina preveč zalita. Na ta način se izloča voda skozi pore, da bi se zmanjšal pritisk v žilah, preneha pa, ko je izločen ves presežek vode.
Dodaj odgovor