Bršljan

Bršljan (lat. Hedera helix) je rastlina iz družine bršljanovk (Araliaceae), kamor uvrščamo 17 vrst zimzelenih vzpenjalk in plazilk. V Sloveniji je prisotna samo ena vrsta, navadni bršljan, druge vrste pa so razširjene po Evropi in svetu. Ime izhaja iz grške besede "hedra", kar pomeni "podlaga ali tla", saj je s koreninami trdno pritrjen na tla.

Na Slovenskem je znan pod mnogimi ljudskimi imeni (beršljen, bljuš, bljušt, brstran, bršček, bršlen, bršlin, bršljen, bršljin, brštan, obršilj, obšilj). Rastlina naj bi lahko živela tudi 1.000 let, znana pa je tudi po tem, da se zelo širi in lahko zraste tudi do 30 m.

Bršljan je trajna zimzelena rastlina. Steblo je sprva mehko in gibljivo, med rastjo pa oleseni. Premer ima lahko do 20 cm. Korenine so razvejane in plitve, manjše koreninice pa nastanejo na vsakem delu stebla, ki se dotakne tal. S temi drobnimi koreninicami se bršljan pritrdi na tla ali skalo, po kateri pleza. Mladi poganjki so zelene barve in dlakavi, ko pa steblo oleseni, postane pepelnato sive barve. Listi rastejo izmenično, so nazobčani in imajo 3-5 režnjev. Pecelj je kratek in zato lahko listi zrastejo največ do 6 cm. Zgornja stran lista je temno zelene barve in je lahko pisana z belimi črtami, spodnja stran lista pa je svetlejša.

Bršljan cveti pozno, od septembra do novembra. Ima drobne cvetke, ki rastejo v skupinah na daljšem steblu in so bele ali zelenkaste barve. Plod je temno modra jagoda, ki vsebuje belo siva semena ter dozori pozno, pozimi. Jagode so dober vir hranil za ptice.

Čeprav so se nekatere vrste bršljana privadile na drugačno podnebje, mu najbolj ustreza zmerno in vlažno podnebje, zato ga najdemo najpogosteje na takšnih področjih. Čeprav se v naravi bršljan nahaja v gozdu, na skalah ali tleh, se je prilagodil mestnemu življenju in pleza po zidovih ter po zapuščenih področjih. Dobro prenaša onesnažena področja, prav tako pa ga tudi ne motijo različne površine, na katerih raste.

Vrste

Bršljan je evropska rastlina, ki se je postopno širila po svetu in prevzela značilnosti ter odpornost na določeno podnebje. Tako so bile nekatere izmed najpogostejših vrst bršljana poimenovane po področjih, kjer so jih našli. Na področju Slovenije raste samo navadni bršljan, ki je eden najbolj značilnih na svetu. Poleg njega obstaja še 17 vrst, ki se razlikujejo po videzu. Vzgojili so tudi številne kultivarje, predvsem iz estetskih razlogov. Navajamo nekatere od najbolj znanih vrst in kultivarjev bršljana.

Navadni bršljan

Navadni bršljan (lat. Hedera helix) je najbolj znana in razširjena vrsta bršljana. Listi so zelene ali temno zelene barve z belimi progami. Najbolj je razširjen na evropskem področju, kjer ga vzgajajo kot okrasno rastlino in pokriva neugledne dele vrta. Jagode so grenke in strupene, listi pa imajo zdravilne lastnosti.

Irski bršljan

Irski bršljan (lat. Hedera hibernica) je zimzelena vzpenjalka, ki ima večje liste in dobro pokrije površino, na kateri raste. Dobro prenese svetla in skalna področja, za rast ne zahteva posebnih pogojev. Odporen je na zmrzal in ne potrebuje stalnega gnojenja. Rastlina lahko zraste do 8 m, primerna je za oblikovanje žive meje in zidov.

Alžirski bršljan

Alžirski bršljan (lat. Hedera canariensis) je okrasna rastlina z velikimi listi, ki so obrobljeni z zeleno barvo, velik del površine pa je svetlejši (bež, rumenkaste ali bele barve). Steblo je rdečkasto in lahko zraste do 7 m. Vzpenja se z zračnimi koreninami in lahko oblikuje ograjo. Ustrezajo mu humusna in rodovitna tla ter prisojna lega.

Perzijski bršljan

Perzijski bršljan (lat. Hedera colchica) je razširjen v Aziji, večinoma na Kavkazu. Listi lahko zrastejo do 20 cm in je zimzelena rastlina. Ustreza mu prisojna lega, lahko uspeva tudi v senci. Dobro prenaša višjo nadmorsko višino in ga lahko najdemo v planinskih predelih. Od drugih vrst se poleg velikosti listov razlikuje tudi po hitrejši rasti.

Conglomerata

Conglomerata je kultivar pritlikave oblike in majhnih listov, ki je namenjen vzgoji v cvetličnih loncih ali kot lončnica. Sprva steblo raste navpično, kasneje se plazi. Listi gosto rastejo v dveh vrstah in so enotne temno zelene barve.

Aureovariegata

Aureovariegata je prav tako kultivar z manjšimi listi in ga vzgajamo kot okrasno vrsto. Rob listov je bele barve, plazi se s pomočjo zračnih korenin. Ker ga je lahko obrezovati in oblikovati, ga  pogosto vzgajajo za vrtne skulpture.

Gojenje

Vzgoja bršljana ni zahteva niti ni potrebno vložiti veliko dela. Glede na to, da je bršljan zelo odporna rastlina, ga vzgajamo tudi na nedostopnih področjih. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov, ki lahko pomagajo pri vzgoji bršljana.

Kolobarjenje

Bršljan je rastlina, ki jo sadimo kot okras ter najpogosteje ob drugih rastlinah, po katerih naj bi se vzpenjal ali ob njih rastel. Ni zapisov, da bi druge rastline bršljan ovirale pri rasti ali vzgoji. Lahko ga vzgajamo tudi za vsako predhodno kulturo. Bršljan je lahko občasno invaziven in uniči druge rastline.

Zalivanje

Bršljan je zelo odporna rastlina in številne vrste lahko rastejo v težkih pogojih. Vendar pa, če želite, da bo bršljan rastel gosto in pravilno, ga je v poletnih mesecih potrebno več zalivati, saj suše dobro ne prenaša. V vročih mesecih je zato potrebno zagotoviti namakanje s pršenjem, saj je to najučinkovitejši način. Glede na to, da tvori številne majhne koreninice, na ta način dobro vpije vodo, ki se razprši po rastlini. Zaželeno je tudi zalivanje med kalitvijo, najpogosteje spomladi, jeseni pa naj se zalivanje zmanjša. Med daljšim sušnim obdobjem je potrebno vsakodnevno pršenje.

Gnojenje

Bršljan ne zahteva stalnega gnojenja, je pa potrebno tla pognojiti pred sajenjem in med vegetativno rastjo. Nekatere vrste uspevajo tudi naj bolj pustih tleh, vendar večinoma najbolje uspeva na bogatih in humusnih tleh.

Pred sajenjem v tla dodamo organsko gnojilo, ki naj pozimi ostane v zemlji, da jo obogati. Po sajenju gnojilo dodamo spomladi, da spodbudimo bolj gosto rast listov. Najbolje je uporabljati mineralna gnojila na dušikovi osnovi, bršljanu pa ustreza tudi vnos kalija.

Razmnoževanje

Bršljan razmnožujemo s semeni in vegetativno. S semeni se najpogosteje razmnožuje v divjini. Ptice pojedo zrele plodove, ki vsebujejo semena in na ta način pomagajo pri razmnoževanju v divjini. Pri vzgoji bršljan redko razmnožujemo s semeni, ampak vegetativno s potaknjenci. Vzamemo mlade potaknjence dolžine do 10 cm in jih posadimo v humusno zemljo. Lahko jih pred tem postavimo za 1 teden v vodo, da poženejo korenine. Po 2 - 3 tednih rastlina v zemlji požene korenine in nadaljuje z rastjo.

Presajanje

Bršljan presajamo glede na način vzgoje. Najpogosteje ga presajamo, če želimo večjo površino hitreje prekriti. Za presajanje uporabimo zrele sadike, ki imajo razvejane korenine in so najpogosteje dolge do 1 m. Presajanje je najbolje izvesti spomladi, ko je zemlja vlažna in se rastlina hitreje prime.

Pomlajevanje

Bršljanu zelo ustreza pomlajevanje, ki mu olajša rast in razvoj. Pomlajujemo tako, da odstranimo stare vejice in stebla s posušenimi listi. Bršljan na pomlajevanje dobro reagira, saj požene mlade vejice in gosteje raste, kar je posebno dobrodošlo pri ograjah ali okrasnih skulpturah iz bršljana.

Tla

Bršljan glede tal ni zahteven. Raste lahko na kislih in pustih tleh. Ustrezajo pa mu tudi humusna tla, kjer hitreje in bolj bogato obrodi. Dobro prenaša tudi peščena tla, ker se v njih korenine lažje razvijajo in razvejajo.

Podnebje

Bršljan je zelo odporna rastlina in dobro prenaša spremembe podnebja. Je ena izmed redkih rastlin, ki se je prilagodila mestnemu onesnaženju in dobro prenaša betonske površine. Ustreza mu zmerno podnebje z vlažno pomladjo in jesenjo. Dobro uspeva do 1.500 m nadmorske višine. Ustrezajo mu gozdovi in polsenčna področja, pogosto ne raste pa v suhem in vročem podnebju.

Sajenje

Bršljan je ena izmed rastlin, ki so samonikle v divjini in se hitro širijo. Za osebne potrebe bršljan sadimo kot okras in za prekrivanje površin. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za uspešno sajenje bršljana.

Čas sajenja

Najprimernejši čas je pomlad ali jesen. Bršljan dobro prenaša nizke temperature, zato lahko začnemo s sajenjem takoj, ko zemlja odmrzne in je pripravljena za obdelavo. V celinskem delu lahko začnemo s sajenjem v marcu, posadimo pa ga lahko tudi septembra. Za sajenje potaknjencev mu ustreza temperatura 15°C.

Izbira podlage

Bršljan je rastlina, ki vzklije iz zemlje, zato cepljenje ali rast na drugi rastlini nista pogosta. Cepljenje je najpogostejše pri vzgoji kultivarjev, z namenom,  da bi rastlini spremenili lastnosti ali da bi vzdrževali rast neke vrste. Vseeno pa je ta tehnika izjemno redka.

Sejanje

Bršljan zelo redko vzgajamo iz semen, saj so majhna in rastejo v plodu, tako da jih najpogosteje prenašajo ptice, ki se z njimi prehranjujejo. V vsakem plodu je do 5 majhnih semen v sluzastem zaščitnem ovoju. Da bi rastlina vzkalila in se kasneje v celoti razvila, najpogosteje potrebujemo več semen.

Sajenje sadik

Sajenje sadik je najpogostejši način vzgoje bršljana. Sadike kupimo v posodah, da imajo zagotovljeno že razvite korenine. Tako sadiko posadimo neposredno v zemljo. Pred sajenjem s korenin odstranimo odvečno zemljo in jih previdno razvejimo, da se bodo bolje prijele v zemlji. Zemlja, v katero sadimo, mora biti obdelana – tj. zrahljana in brez plevela ali drugih korenin. Sadiko je najbolje posaditi spomladi, da se prime in bolje pripravi na hladnejše obdobje.

Gojenje na vrtu

Bršljan pogosto vzgajamo na prostem kot okrasno rastlino na koncu vrta ali kot ograjo. Pri vzgoji na prostem mu ustreza prisojna ali polsenčna lega, težje pa prenaša popolno senco. Bršljan se ukorenini v tla ali na površino, na kateri raste, zato se je potrebno prepričati, da to kasneje ne bo predstavljalo težav. Na zidovih ali drugih površinah pušča sledove koreninic, kar lahko poškoduje izgled. Pri sajenju na prostem računajte tudi na to, da se bo bršljan še razširil in ga je potrebno posaditi na mesto, kjer bo njegovo rast možno kontrolirati.

Za ozelenitev neke površine ali zidu, zadošča ena sadika na 2 m², da dobimo želeni učinek. Kadar ga želimo oblikovati kot ograjo ali skulpturo, mu je potrebno zagotoviti železno oporo in vejice zviti v želeno smer. Vejice zvijamo, dokler se ne pokrije cela želena struktura, kasneje pa jih lahko obrežemo in oblikujemo želeni videz.

Gojenje v rastlinjaku

Glede na to, da bršljan ni občutljiv na mraz ali nizke temperature, med rastjo ni potrebna vzgoja v rastlinjaku. Prav tako bršljan za rast pogosto potrebuje veliko prostora. V rastlinjaku ga vzgajamo za nadaljnjo prodajo ali zato, da bi se že pred pomladjo razvile korenine in bi bil  tako že pripravljen na nadaljnje presajanje.

Pri vzgoji v rastlinjaku v septembru posadimo potaknjence in potrebno je  vzdrževati temperaturo 15°C. Vsako rastlino posadimo v ločeno posodo, da se korenine pravilno razvijejo. Rastline je najbolje zalivati trikrat tedensko z deževnico. Rastline, ki smo jih posadili septembra, bodo za nadaljnjo distribucijo pripravljene že februarja.

Gojenje v posodah

Bršljan pogosto vzgajamo v posodah in cvetličnih loncih (talnih ali visečih) kot hišno rastlino. Zahteva le humusna tla in nekaj sončne svetlobe. Bolj mu ustreza posredna sončna svetloba, da ne poškoduje listov.

V zaprtem prostoru je potrebno rastlino zalivati dvakrat tedensko, če pa je prostor ogrevan, je priporočljivo povečevati vlažnost z vlažilci. Vzgoja bršljana je priporočljiva v zaprtem prostoru, ker čisti zrak in iz zraka odstranjuje negativne toksine. Prah z bršljana, ki raste v zaprtem prostoru, odstranimo s škropljenjem z vodo ali  s pihanjem.

Nega

Bršljan je rastlina, ki ni zahtevna glede vzgoje, saj je večina napora usmerjenega v oblikovanje rastline. Zelo je zanimiv za aranžmaje, zaradi svoje zimzelenosti pa je stalni okras na vrtu. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov, kako pomagati bršljanu, da bo ostal bujen in zdrav.

Faza mirovanja

Bršljan preide v fazo mirovanja šele decembra. Glede na to, da cveti šele okoli septembra, plodovi dozorijo pozno in odpadejo. Faza mirovanja traja, dokler so temperature pod ničlo in v tem obdobju bršljan ne raste. Preostanek leta bo ob zadostni količini vode bršljan brez težav rasel. V fazi mirovanja bo ohranil zeleno barvo in čvrstost, vendar nima potrebe po hranljivih snoveh in rasti. Miroval bo do konca februarja in nato nadaljeval z rastjo.

Vzdrževanje nasada

Pri bršljanu vzdrževanje zajema košnjo okoliškega plevela in rahljanje zemlje. Plevel lahko uniči mlado rastlino, zato ji je potrebno pri sajenju zagotoviti dovolj zraka. Bršljan bo bolj bujen, če zemljo občasno zrahljamo, saj to pomaga pri dotoku kisika. Bršljan lahko živi tudi sto let, vendar takoj, ko glavno steblo oleseni, rastlina nima več večjih potreb glede vzdrževanja, temveč bolj glede oblikovanja.

Redčenje

Bršljana ni potrebno redčiti, saj je ravno cilj, da je čimbolj gost. Če raste na mestu, kjer ni zaželen, ga je potrebno redno in temeljito odstranjevati, da se ga iznebimo. Če je na 2 m² posajena ena rastlina, dodatno redčenje plevela ni potrebno.

Obrezovanje

Bršljan je ena redkih rastlin, ki ji obrezovanje ustreza in ga dobro prenaša. Z obrezovanjem odstranimo stare veje, ki jih nadomestijo mlajše in bolj bujne. Bršljan obrezujemo tudi zato, da dobi želeni videz skulpture ali žive meje. Lahko ga tudi skrajšamo in vzdržujemo, da pokriva samo določen del. Čas obrezovanja ni določen, ampak ga lahko obrezujemo vse do časa mirovanja.

Nabiranje

Pri bršljanu nabiramo samo liste, ki se uporabljajo za kozmetične ali zdravilne pripravke. Liste lahko nabiramo celo leto (do časa mirovanja). Priporočljivo je nabirati liste tekočega leta. Za predelavo najpogosteje uporabljajo liste, ki so bili nabrani v maju ali juniju.

Skladiščenje

Bršljan predelamo ali uporabimo v oljih ali kremah. Najbolje ga je uporabiti takoj, preden se posuši. Za okrasne namene ga lahko sušimo na soncu in uporabljamo celo leto. Sveži bršljan hranimo v različnih preparatih.

Bolezni

Bršljan je rastlina, ki je odporna na zunanje pogoje, ne pa tudi na vse bolezni. Navajamo nekatere najpogostejše bolezni, ki lahko napadejo bršljan in povzročijo škodo.

Xanthomonas

Xanthomonas je bakterijska bolezen in je ena izmed najpogostejših bolezni bršljana. Simptomi so v obliki rjavih pikic na listih, ki se sčasoma širijo. Lahko povzroči gubanje stebla ali izgubo trdnosti. Bolezen lahko preprečimo s sajenjem zdravih rastlin in z odstranjevanjem bolnih delov.

Rhizoctonia

Rhizoctonia je glivična bolezen, ki povzroči razbarvanje listov. Primarno se bolezen pojavi na koreninah, ki rjavijo in sčasoma strohnijo. Rastlina slabi in počasneje raste, sčasoma lahko odmre. Bolezni ustreza toplo in vlažno vreme. Za preprečevanje je potrebno uporabiti fungicid ter svežo zemljo pred sajenjem.

Antraknoza

Antraknoza je ena pogostejših rastlinskih bolezni, ki jo povzročajo glivice. Še posebej zlahka se širi ob toplem in vlažnem vremenu, prvi simptom pa so pikice na listih. Madeži se lahko razširijo na zunanje dele listov. Bolezen preprečimo z uporabo zdravih sadik in fungicida. Poleg tega je potrebno skrbeti za odvajanje odvečne vode.

Škodljivci

Bršljan je rastlina, ki se plazi po zemlji in je zato bolj izpostavljen škodljivcem. Navajamo škodljivce, ki povzročijo največ škode.

Gosenice

Gosenice so znani škodljivci, saj se prehranjujejo z bršljanovim sokom, kar lahko ob večjem napadu rastlini škoduje. Prehranjujejo se z listi in puščajo luknje, kar olajša okužbo z boleznimi. Gosenice so lahko zelene, rožnate ali rumenkaste barve.

Polži

Polži se prehranjujejo z listi bršljana in večji napad lahko manjšo rastlino uniči. Polži puščajo sluzasto sled na listih ter prenašajo škodljivce in bolezni. Zatiramo jih z uporabo polžomora.

Rdeči pajek

Rdeči pajek je majhen pajek, ki med listi plete svilnate mreže. Brez povečevalnega stekla ga težko opazimo, je pa bršljanu zelo nevaren. Ustvari velike kolonije, ki živijo znotraj rastline, njihovo prisotnost opazimo po rumenih madežih na listih. Iznebimo se jih z uporabo insekticida.

Uporaba

Kot smo že omenili, se bršljan največ uporablja za prekrivanje tal ali za okraševanje vrtov. Njegove jagode so strupene in se jim je potrebno izogibati, so pa koristne za prehrano ptic. Navajamo nekatere načine, kako lahko bršljan uporabimo.

Kozmetika

Iz bršljana pogosto izdelujejo olja in kreme, ki se uporabljajo v kozmetične namene. Bršljanovi pripravki delujejo na notranje tkivo, pomagajo pri topljenju maščobnih oblog in celulita ter odvajajo višek vode. Najpogosteje iz bršljana naredijo oljni macerat, ki ga pridobijo z namakanjem listov v olju. Uporablja se kot olje, ki ga namažemo pri težavah s celulitom.

Če bršljanu dodamo eterična olja, lahko iz njega pripravimo tudi kopeli. Bršljan se tako uporablja v kopelih in kot olje. Pri uporabi je potrebna pazljivost, saj se lahko pri nekaterih pojavi kontaktni dermatitis. V takem primeru je potrebno prenehati z uporabo in izprati ostanek sredstva.

Medicina

Bršljanu so zaradi njegove sposobnosti vzpenjanja in pritrjevanja na podlago že od nekdaj pripisovali zdravilno moč. Stari Grki so mislili, da vsebuje duhove, ki pospešujejo celjenje. Bršljan se največ uporablja kot pomoč pri kašlju in boleznih dihalnih poti. Zdravilno moč bršljana pri kašlju je odkril zdravnik v 16. stoletju, saj je ugotovil, da otroci, ki pijejo mleko iz bršljanove posode, nimajo težav z dihali. Danes ga uporabljamo v obliki sirupov in tablet pri kašlju ali bronhitisu.

Zanimivosti

Bršljan je rastlina, ki ima na evropski celini že dolgo zgodovino. Stari Rimljani so ga radi uporabljali zaradi okrasnih lastnosti. Največ se uporablja kot okrasna rastlina in je pogost motiv na ljudskih vezeninah ali slikah.

Med kolonizacijo so ga prenesli širom sveta, da bi z njim okrasili pokrajine. Bršljan se je prilagajal različnim podnebjem in nastale so različne okrasne vrste. Še posebej je postal priljubljen v viktorijanski dobi, ko se je kot okras razširil v vse britanske kolonije.

Za bršljan trdijo, da živi tisoč let. V resnici ima dolgo življenjsko dobo, ni pa dokazov o tolikšni starosti. Najstarejši primerki bršljana imajo okoli 500 let.

Bršljanovi cvetovi so dišeči in pogosto privabljajo čebele, ki izdelujejo med. Čeprav je bršljan medonosna rastlina, njegov med ni tako pogost, ker cveti relativno pozno. Med ima intenziven okus (povzroča ga grenka rastlina) in temnejšo barvo.

Zanimivo je pogledati simboliko bršljana. Ker je pritrjen na tla, simbolizira zvestobo v zakonu. Pogosto ga uporabljajo kot okras na poroki. Ker se ovija okoli predmetov okoli katerih raste, ga štejejo kot simbol ženstvenosti.

Bršljan je imel simbolni pomen tudi v krščanski tradiciji. Kristjani so polagali umrle na bršljanovo listje, je tudi pogost motiv v zgodnje krščanskih cerkvah. Zaradi zelene barve ga pogosto omenjajo tudi kot simbol plodnosti in nesmrtnosti.

Foto: Alexas Fotos / Pixabay