Grah (lat. Pisum sativum) je enoletna rastlina, ki sodi v družino metuljnic (Fabaceae) in red stročnic (Fabales). Sorodnice graha so številne pomembne rastline, na primer čičerika, leča, fižol, soja, detelja in okrasne rastline kot so glicinija, akacija in albicija.
Grah izvira iz Male Azije, v Sloveniji pa se sadi od bronaste dobe. Goji se skoraj v vseh delih sveta in je v kulinariki izjemno cenjen kot živilo. Ekonomsko se izplača, ker ima velik pridelek, ne zahteva pa veliko vlaganj. Največje izvoznice graha so Rusija, Kitajska, Indija in ZDA.
Steblo graha je tanko in zelo razvejano, zraste do višine 150 cm. Korenine dosežejo dolžino do 1 m, so zelo razvejane in imajo številne vozle. Listi so temno zelene barve, parno pernati ter imajo od enega do tri pare listov, na vrhu pa vitico. Cvetovi so v obliki grozdastega socvetja, imajo en pestič in 10 prašnikov. Plod je v obliki temno zelenega stroka, ki je lahko dolg tudi do 12 cm in vsebuje 2-10 zelenih okroglih semen (zrn).
Sorodniki
Vrste
Po izgledu ločimo 3 glavne vrste graha - gladki, navadni in sladki grah. Glede na višino stebla ločimo visoki (najbolj znane sorte: Selma-Pisum, Maxigolt, Senator, Telefon), srednje visoki (najbolj znana sorta je Kapucin in nizki grah (najbolj znane sorte: Rondo, Čudo Amerike (Wonder van Amerika), Kelvedon (Kelvedon Wonder), Mali Provansalec (Piccolo provenzale; Petit Provansal) in Lincoln).
Gladki grah
je vrsta nizkega graha, ki ima nižja stebla, zrnje pa je večje, mokasto, rumene ali zelene barve. Dobro prenaša tudi nižje temperature zraka.
Navadni grah
Stebla navadnega graha dosežejo večjo višino, zrnje pa je manjše in nagubano. Težje prenašajo nižje temperature.
Sladki grah
Strok sladkega graha z notranje strani nima povoskanega sloja, ki bi mu dajal trdnost, zato se pri tej vrsti graha, dokler se zrnje dokončno še ne razvije, uživa celoten strok. Zrnje je zato sočno in sladkega okusa.
Selma-Pisum
Selma-Pisum je pozna sorta graha, ki zraste tudi do višine 1 m. Značilen je zelo velik pridelek, tudi do 15 zrn srednje velikosti v posameznem stroku.
Maxigolt
Maxigolt je moderna vrsta visokega graha, ki doseže višino tudi do 1 m. Ima izrazito rodnost in odpornost, strok pa se zelo lahko lušči.
Senator
Senator je sorta visokega graha, ki doseže nekoliko manjšo višino, do 70 cm. Je dobro rodna vrsta, ki v stroku obrodi 6-7 velikih zrn.
Telefon
Telefon je najvišja vrsta visokega graha, pri kateri rastlina doseže višino do 140 cm. V stroku dolžine 12 cm je lahko tudi do 9 velikih zrn.
Kapucin
Kapucin je izrazito rodna sorta srednje visokega graha, ki zraste do višine 70 cm. Stroki so značilne zelene barve, zrna pa temno vijolične barve. S kuhanjem zrna barvo spremenijo v zeleno.
Rondo
Rondo je rodna vrsta nizkega graha, ki doseže višino do 50 cm. Stroki vsebujejo 8-10 velikih zrn, ki so izrazito primerna za zmrzovanje.
Čudo Amerike
Čudo Amerike je srednje zgodnja sorta nizkega graha, pri katerem steblo doseže višino do 55 cm. Stroki so srednje velikosti in vsebujejo po 6 srednje velikih zrn.
Kelvedon
Grah Kelvedon je srednje zgodnja vrsta nizkega graha, ki zraste do 50 cm višine. Stroki so veliki in vsebujejo do 8 srednje velikih zrn.
Mali Provansalec
Mali Provansalec je zgodnja vrsta nizkega graha, ki doseže višino do 45 cm. Stroki imajo izrazito zašiljen vrh, so srednje velikost in vsebujejo 5-7 zrn.
Lincoln
Lincoln je zgodnja sorta nizkega graha, ki se seje vsake tri tedne, zato zagotavlja kontinuiran pridelek.
Sajenje
Proces sajenja graha je zelo preprost in nima nobenih posebnosti glede sajenja. Lahko se sadi iz semena ali sadik, vendar se veliko pogosteje sadi iz semena. Gojimo ga lahko tudi v rastlinjaku, vendar se najpogosteje goji na prostem, saj je izjemno odporen na pogoje v okolju in ni potrebe po sajenju v zaprtem prostoru.
Čas sajenja
Grah je priporočljivo saditi čimprej spomladi. V Sloveniji se gladki grah najpogosteje sadi marca, najbolj optimalno je v sredini marca. Sladki in navadni grah se sadita konec marca in v začetku aprila. Ni pa priporočljivo začeti s sajenjem v drugi polovici aprila, ker bodo višje aprilske temperature povzročile nižjo rast nasadov ter s tem manjši pridelek nižje kvalitete. Sejemo lahko tudi jeseni v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra, če temperature niso nižje od 10°C.
Sejanje
Jeseni je potrebno tla čim globje zorati s plugom, približno 30 cm v globino in pustiti brazdo čez zimo odprto. Spomladi tla poravnamo in s pnevmatsko ali mehansko sejalnico posejemo seme na globino 3 - 5 cm z razmikom med semeni 2 - 3 cm. Na 1 hektar posejemo 120 - 200 kg semen.
Če grah sejemo jeseni, je postopek sejanja enak, tla pa je potrebno dobro drenirati. Ko rastline vzklijejo, je pozimi zaradi zaščite pred nizkimi temperaturami priporočljivo po tleh okoli rastlin položiti zastirko. Jeseni je najbolje posejati zgodnje vrste graha.
Sajenje sadik
Sadike vzgojimo tako, da grahova zrna najprej namakamo v vodi 24 ur. Za sajenje so primerna zrna, ki se niso dvignila na površino vode. Postavimo jih na gazo, v kateri je namočen pesek in jo zavozlamo. Potrebno je vzdrževati vlažnost peska, temperatura pa naj bo med 20 in 25°C. Ko seme vzkali, ga je potrebno presaditi v lončke, v katerih je substrat in jih enkrat tedensko zalivati. Maja lahko sadike presadimo v zemljo. Če jih posadimo na prostem, jih je priporočljivo teden pred sajenjem odnesti na prosto, da se postopno privadijo na pogoje v okolju. Sadike posadimo na medsebojni razdalji 20-25 cm.
Vzgoja na vrtu
Kadar grah sadimo na prostem, je potrebno zagotoviti, da bo veliko izpostavljen sončni svetlobi, saj se rastlina v senci ne bo dobro razvijala. Razmik med vrstami naj bi bil vsaj 15-20 cm, medsebojni razmik sadik v vrsti pa 4-6 cm.
Pomembno je tudi zagotoviti oporo, po kateri se bo grah vzpenjal z viticami, ki jih ima na vrhu listov. Opora je še posebej pomembna pri visokih vrstah graha.
Vzgoja v rastlinjaku
Grah lahko sadimo tudi v rastlinjaku (iz stekla ali plastičnih materialov), vendar se glede na njegovo odpornost na zunanje dejavnike redko sadi v zaprtem prostoru.
V rastlinjaku je smiselno saditi zgodnje vrste graha, ki se sadijo sredi marca, če na prostem še vedno obstaja nevarnost mraza. Sadi se na enak način kot na prostem, je pa v toplih mesecih potrebno skrbeti za zračenje rastlinjaka, da temperatura ne bi presegla 20°C, saj se grah pri visokih temperaturah zraka dobro ne razvija.
Vzgoja v posodah
Grah je možno gojiti tudi v posodah na balkonu ali balkonski loži. Zaradi dolgih korenin, mora biti posoda globoka najmanj 30 cm, v isto posodo pa lahko posadimo največ 6 rastlin graha. Posodo je potrebno postaviti na sončno mesto in grah redno zalivati 3-4 krat tedensko.
Tla
Grah najbolje uspeva v šibko kislih tleh (pH okoli 6), če pa so tla bolj kisla (oz. imajo pH vrednost nižjo od 5), je potrebno izvesti kalcifikacijo. Najbolj mu ustrezajo ilovnata vlažna tla. Najpomembnejše je, da so tla rahla in lahka, da bi korenine čimbolj uspešno opravljale mikorizo, ki je potrebna za pravilen razvoj rastline.
Podnebje
Grah najuspešneje gojimo v pogojih zmernega in vlažnega podnebja, najbolje pa se razvija pri zračni temperaturi 18°C. Optimalna temperatura za klitje rastlin je okoli 15°C, je pa klitje možno tudi pri veliko nižjih temperaturah, že pri 5°C.
Odporen je na nizke temperature, tako da nekatere vrste, na primer sorte gladkega graha, prenesejo temperaturo tudi do -5°C.
Vzgoja
Graha ni težko gojiti, saj je zelo odporen na skoraj vse zunanje pogoje, pomembno je le poskrbeti, da dobi dovolj vode ali dežja. Sadimo ga lahko ob skoraj vseh drugih rastlinskih kulturah, zato ga je lahko vključiti v vrt.
Kolobarjenje
Korenine graha imajo sposobnost izvajanja mikorize, tako da so tla, v katerih raste grah, obogatena z dušikom in je dobra predhodna kultura za skoraj vse zelenjavne kulture.
Grah ni dobra predhodna kultura za druge stročnice, prav tako ga ni priporočljivo saditi v zemljo, v kateri so predhodno rasle stročnice, saj se škodljivci, ki so specifični za posamezno rastlino, v tleh kopičijo. Na mesto, kjer so že bile posajene stročnice, ga lahko posadimo šele po 4 letih.
Na mestu sajenja graha so najboljše predhodne kulture paradižnik, paprika, žito (oves, pšenica, rž) ter krmilne rastline kot je koruza. Potrebno pa je paziti, da se ga ne sadi ob visokih rastlinah, na primer drevesnih sadikah, ki bi preprečile prodiranje sončne svetlobe do njega, saj grah za rast in razvoj zahteva veliko količino svetlobe.
Zalivanje
Grah ima veliko potrebo po vodi, zato ga je potrebno redno zalivati. Če ni padavin, ga je potrebno obilno zaliti vsak drugi dan, v obdobju cvetenja in oblikovanja plodov pa se priporoča vsakodnevno zalivanje.
Poleg z zalivanjem lahko oskrbo z vodo zagotovimo tudi z namakanjem. Če grah gojimo na peščenih tleh, ga je priporočljivo namakati 2-3 krat. Najbolje ga je namakati enakomerno s 60-70 % vodne kapacitete. Pravilno doziranje in obrok namakanja se razlikujejo glede na vrsto in trenutno vlažnost tal, zato je med gojenjem graha potrebno redno preverjati vlažnost tal s pomočjo merilnika vlage v tleh. Najbolje je uporabljati tehniko namakanja s pršenjem, pri kateri cevi prenesejo vodo po celem zemljišču in s pomočjo pršilnikov vodo enakomerno razpršijo enakomerno po celotni površini, kot da bi padal naravni dež.
Gnojenje
Pred setvijo je potrebno tla obilno pognojiti. Jeseni pred oranjem je potrebno tla pognojiti z NPK 7-14-21 S v odmeri 700 kg na hektar zemlje. Spomladi se pred setvijo doda še gnojilo UREA 46% N v odmeri 100 kg na hektar zemlje. Dušik je potreben v začetnem razvoju rastline, dokler se ne ustvarijo pogoji, da začnejo korenine izvajati mikorizo. Z dušikovimi gnojili se ne sme pretiravati ali dodatno gnojiti rastline v kasnejših razvojnih fazah. Graha najpogosteje ni potrebno dodatno gnojiti, vendar če se počasneje razvija, ga je možno dognojiti z gnojilom KAN v odmeri 100 kg na hektar zemlje.
Razmnoževanje
Graha ni možno razmnoževati z vegetativnimi organi, zato se razmnožuje izključno s sajenjem semen. Cvetovi graha se oprašijo sami, saj se na istem cvetu nahajata pestič in 10 prašnikov.
Nega
Zaradi odpornosti na zunanje dejavnike je grah lahko negovati. Ne zahteva veliko dopolnilnega gnojenja niti ga ni potrebno obrezovati. Pomembno je le poskrbeti, da bo zemlja stalno rahla in lahka.
Vzdrževanje nasada
Ko rastlina razvije tri ali štiri lističe, jo je potrebno plitvo okopati. Pomembno je odstraniti plevel in pogosto rahljati zemljo, da lahko korenine izvajajo mikorizo. Visoke sorte je potrebno cepiti, ko dosežejo višino 15-20 cm.
Obrezovanje
Grah ne zahteva obrezovanja in oblikovanja, oziroma na rastlinah graha ne izvajamo niti piniciranja (vršičkanja) niti dekaptiranja.
Obiranje
Obiranje priporočamo, ko je tehnološko zrelih okoli 80 % strokov. Zrelost lahko preverimo s pomočjo tenderometra, ki ocenjuje zrelost glede na trdoto zrnja. Z obiranjem je optimalno začeti, ko tenderometer pokaže, da je zrelost 90 stopinj. Stroke je najbolje obirati in luščiti ročno, da ne pride do poškodbe zrn. V velikih nasadih je ročno obiranje nemogoče izvesti, zato lahko obiranje izvedemo s pomočjo kombajna, ki obira in lušči stroke, vendar je potrebno zrnje hitro predelati, saj pri taki tehniki žetve prihaja do poškodbe zrnja.
Graha z gladkim zrnjem ni priporočljivo sušiti, ker s tem njegovo zrnje porumeni. Grah z nagubanim zrnjem pa je možno sušiti, ker zaradi manjšega deleža škroba in večjega deleža lecitina, ki omogoča ohranitev klorofila, zrnje ohrani zeleno barvo tudi ob sušenju. Grah lahko sušimo v pečici, in sicer tako, da se najprej dvakrat blanšira v vreli vodi 2 minuti in nato spere z mrzlo vodo, potem pa se postopek blanširanja in spiranja s hladno vodo še enkrat ponovi.
Grah osušimo in ga v enem sloju razprostremo na pekač ter postavimo v pečico, kjer se 1 uro suši pri temperaturi 50°C, nato se 1 uro ohlaja na sobni temperaturi in se ponovno za 1 uro postavi v pečico, kjer se tokrat temperaturo dvigne na 60°C.
Skladiščenje
Po obiranju je pomembno, da grah čimprej konzerviramo ali posušimo. Če je bilo obiranje ročno, je potrebno grah pojesti ali konzervirati v 2-3 dneh. Če pa je bilo obiranje in luščenje izvedeno strojno, je potrebno zaradi poškodbe zrnja, grah pojesti ali konzervirati v 24 urah od obiranja. Sveži grah lahko hranimo pri temperaturi 0°C do dva tedna. Grah lahko konzerviramo z zmrzovanjem ali s toplim postopkom (v konzerve). Sušeni grah je možno skladiščiti v zaprtih kozarcih na sobni temperaturi, vendar je pomembno, da se pred tem popolnoma ohladi.
Priprava na naslednjo sezono
Po žetvi je potrebno rastline umakniti s tal. Najbolje jih je odrezati pri tleh, da bi korenine, ki so bogate z dušikom, ostale v zemlji. Jeseni je potrebno zaorati v zemljo do 30 cm globine.
Bolezni
Grah je precej odporen na bolezni, najpogosteje pa ga napadeta: grahova rja (lat. Uromyces pisi) in grahova pepelovka oz. pepelasta plesen (lat. Erysiphe pisi).
Grahova rja
Grahova rja (lat. Uromyces pisi) se najpogosteje pojavi v obdobjih povečane vlage in najpogosteje napada mlade rastline. Simptomi so beli madeži na spodnjem delu lista, ki sčasoma postanejo oranžni in povzročijo sušenje listov.
Rjo zatremo z odstranjevanjem okuženih rastlin in uporabljanjem tehnike kolobarjenja. Okužene rastline lahko popršimo s fungicidi ko so: Signum, Topas, Score ali Bravo.
Grahova pepelovka
Grahova pepelovka (lat. Erysiphe pisi) prav tako nastane zaradi vlažnejšega vremena. Simptom je sivo bela mokasta prevleka na listih in steblu, ki povzroči uvelost in sušenje prizadetih delov rastline.
Bolezen zatiramo s škropljenjem z različnimi sredstvi na osnovi žvepla, na primer Chromosulom 80 ali na bazi krezoksim-metila, kot je Stroby WG.
Škodljivci
Grah napada veliko število škodljivcev, zato je izjemno pomembno pri njegovem sajenju uporabljati kolobarjenje. Najpogostejši škodljivci rastlin graha so: grahova sovka (lat. Ceramica pisi), grahar (lat. Bruchus pisorum), zelena grahova listna uš (lat. Acyrthosiphon pisum), črni grahov zavijač (lat. Lasperysia nigricana) in grahov pegasti zavijač (lat. Laspeyresia dorsana), grahov obrobkar (lat. Sitona spp.), grahov resar (lat. Kakothrips robustus) in grahove cistotvorne ogorčice (lat. Heterodera goetingiana).
Grahova sovka
Grahova sovka (lat. Ceramica pisi). Gosenice grahove sovke so velike okoli 2 cm in svetlo rjave barve. Pregrizejo nizko listje in gomolje rastlin ali obgrizejo steblo pri tleh ali vratu korenin. Zatremo jih lahko s škropljenjem z insekticidi, na primer s Chromorel-D ali Fastac 10 EC.
Grahar
Grahar (lat. Bruchus pisorum) je majhna žuželka velikosti okoli 5 mm, temno rjave barve z belimi madeži po telesu. Odrasel posameznik spomladi prileti na rastlino graha in odloži jajčeca na mlade stroke. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec, se umaknejo v stroke in kasneje v zrnje, ki ga od znotraj pogrizejo. Preganjamo jih lahko s preparati, ki jih naredimo iz čili paprike ali s preparatom Pyrethrum cinerariaefolium.
Zelena grahova listna uš
Zelena grahova listna uš (lat. Acyrthosiphon pisum) je uš zelene barve, ki lahko zraste do dolžine 6 mm. Nevarna je, ker sesa rastlinske sokove iz listja in stebel ter s tem izčrpava rastlino, ki lahko tudi uveni. Poleg tega lahko prenaša tudi številne virusne bolezni. Zatremo jo lahko s škropljenjem z insekticidi, eno izmed najučinkovitejših sredstev je Boxer 200 SL na osnovi imidaklopirida.
Črni in pegasti grahov zavijač
Črni grahov zavijač (lat. Lasperysia nigricana) in grahov pegasti zavijač (lat. Laspeyresia dorsana). Gosenice tega metulja so rumenkaste barve in imajo temno rjavo glavo. Zrastejo do dolžine 10 mm. Prehranjujejo se z listjem in se potem skrijejo v strok, ki ga poškodujejo. Preganjamo jih s škropljenjem s sredstvi, ki vsebujejo učinkovino fozalon.
Grahov obrobkar
Grahovi obrobkarji (lat. Sitona spp.) so hrošči, ki se pojavljajo v spomladanskih mesecih. Dolgi so od 4 do 5 mm, telo imajo prekrito z dlačicami in luskami. Na mladih rastlinah list v celoti uničijo do središčne žile, na odraslih rastlinah pogrizejo robove listov. Kadar na kvadratnem metru najdemo več kod dva hrošča, jih zatiramo s škropljenjem z insekticidi kot so Talstar 10 in Fastac 10 SC.
Grahov resar
Grahov resar (lat. Kakothrips robustus). Imago (zadnji stadij v razvoju žuželke, ki nastopi po preobrazbi) resarja je velik od 1.4 do 1.8 mm in je črne barve, ličinke pa so v zgodnjih razvojnih fazah sivo rumene, s staranjem pa se njihova barva spremeni v temno rdečo. Pogrizejo cvetove in zgornje dele poganjkov ter posledično povzročijo izostanek pridelka. Zatirajo se s škropljenjem z insekticidoma Basudin 40 in Zolone liq. in PM takoj po cvetenju rastlin.
Grahova cistotvorna ogorčica (nematoda)
Grahova nematoda (lat. Heterodera goetingiana) je majhna črvu podobna žival, ki zraste do 1 mm dolžine. Povzroči slabši razvoj in propadanje rastline ali pa izrazito zmanjšan pridelek. Zatiramo jo s pomočjo nematocida-fumiganata, na primer Basamid.
Uporaba graha
Grah je bogat z ogljikovimi hidrati (14.5%), vlakninami in proteini (5.5 %) , ki nastanejo z vezavo dušika ob pomoči koreninskih bakterij Bacterium radicicola. Vsebuje velike količine vitamina C, številne vrste vitamina B ter vitamina A in E v manjših količinah. Zaradi bogate sestave s številnimi koristnimi snovmi, je njegova uporaba v kulinariki in medicini izjemno široka.
Ozimnica
Kulinarika
Grah lahko jemo kot prilogo, pri čemer se kuha okoli 10 minut, lahko pa se ga kuha tudi na pari. Je priljubljena sestavina številnih solat, pirejev, kremnih juh, rižot, enolončnic, oziroma se lahko doda skoraj vsaki slani jedi.
Obstaja zanimiv recept kuhanja graha v gnezdu iz listov zelene solate (Petits Pois a la Francaise iz Le Cuisiner Francais, 17.stoletje). V posodo damo nekaj listov zelene solate, nanjo stresemo grah in začinimo (ščepec sladkorja in popra, začimbe po želji). Prekrijemo s še nekaj listi zelene solate in vse skupaj kuhamo na pari ali v nekaj jušne osnove ali vode. Posoda, v kateri kuhamo, mora biti pokrita.
Posušeni grah lahko pred kuhanjem namočimo, moko iz posušenega graha pa lahko uporabljamo za zgoščevanje omak in enolončnic.
Poleg plodov se lahko uporabljajo tudi mladi listi kot sestavina v nekaterih juhah ali dušenih jedeh.
Medicina
Velike količine vitamina K v grahovem zrnju so koristne za vzdrževanje zdravih kosti in krvnega obtoka. Zaradi visokega deleža vitamina C je dober antioksidant in ščiti DNK pred različnimi poškodbami ter pomaga pri izločanju toksinov iz organizma. Visoke količine železa krepijo imunski sistem in pomagajo pri zmanjševanju utrujenosti.
Kašaste obloge iz grahovih zrn lahko uporabljamo za blažitev simptomov izpuščajev in razjed. Lahko se uporablja tudi pri negi kože, ker ugodno vpliva na njeno pomlajevanje.
Zanimivosti
Ni dokazano, da bi človek užival divji samonikli grah, vendar pa najstarejša odkritja graha datirajo v obdobje neolitika. Grah so našli v starogrških grobovih iz leta 600 pred našim štetjem, prav tako pa tudi v arheoloških slojih na območju južne Rusije v starosti 5.000 let. V Evropo so ga prinesli šele v srednjem veku, v času velike selitve narodov, v 17.stoletju pa se je že obsežno uporabljal v kulinariki širom Evrope.
V srednjem veku se je grah uporabljal kot hrana revnih kmetov.
Gregor Johann Mendel je uporabljal grah pri svojih številnih raziskavah v genetiki in s pomočjo graha postavil svoje slavne zakonitosti glede križanja vrst.
Sladki grah so prvič vzgojili v 18.stoletju.
Svetovni rekord v največjem številu pojedenih grahovih zrn je dosegla Janet Harris, ki je v eni minut pojedla 7175 zrn.
Clarence Birdseye je prvi zamrznil grah okoli leta 1920. Prva televizijska reklama v barvah je bila ravno reklama za njegov zmrznjeni grah in so jo oddajali leta 1969.
Združeno Kraljestvo je trenutno največji izvoznik zmrznjenega graha na svetu.
Foto: ruslanababenko / Pixabay
Dodaj odgovor