Jajčevec (lat. Solanum melongena) je rastlinska vrsta iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Zaradi užitnih plodov ga gojijo širom po svetu. Za jajčevec zmotno velja, da je zelenjava, saj ga uvrščamo med sadje, natančneje med jagodičevje, zaradi majhnih užitnih semen.
Jajčevec uvrščamo v isti rod kot paradižnik, krompir, kajensko papriko in drugo raznobarvno hrano. V to družino sodijo tudi tobak in številne strupene rastline.
Najpogosteje je vijolično modre barve, ko pa plod popolnoma dozori, postane rumene barve, kar pa se zgodi izven obdobja, ko to sadje uživamo. V nekaterih plodovih, še posebej pri rastlinah, ki so bile izpostavljene močni suši, lahko najdemo visoko raven alkaloidov, kar lahko izzove nočne more.
Ime jajčevec izhaja iz oblike plodu, saj ima podobno obliko kot gosje jajce.
Jajčevec nima visoke prehranske vrednosti, saj ima malo kalorij in je dober vir vlaknin, še posebej, če ga ne olupimo. Vsebuje manjšo količino mineralov (kalcij, mangan) in vitamine (C in B) ter fosfor.
Fitonutrienti, ki se nahajajo v jajčevcih, vključujejo fenolne spojine, kofeinsko in klorogeno kislino ter flavnoide. Fenolna kislina daje jajčevcu njegov grenak okus in povzroči, da porjavi, ko ga prerežemo.
Sezona jajčevca je od avgusta do septembra, raste pa celo leto.
Rastlina zraste do 70 cm in ima razvejano steblo (lahko s trni ali brez). Iz stebla izraščajo listi (dolžina okoli 15 cm, širina okoli 10 cm) in cvetovi, ki so lahko od bele do vijolične barve. Listi in cvetovi so zaradi prisotnosti strupene snovi solanin, ki je naravni pesticid, lahko strupeni.
Plod jajčevca je lahko tudi rumene, bele ali zelene barve.
Sorodniki
Vrste
Jajčevec, s katerim se običajno srečamo, je podolgovat temno vijolične barve in pritrjen na zeleno kapico. Čeprav je ta vrsta jajčevca najbolj priljubljena, je svet jajčevcev veliko večji. Lahko so veliki, majhni, podolgovati, kratki, sladki ali grenki. Našli boste tudi črtaste ali enobarvne sorte.
Ne glede na barvo in obliko jajčevca, ki ga kupujete, vedno izberite tistega, ki je težak in ima gladko svetlečo lupino.
Jajčevce delimo na 3 osnovne skupine:
- Solanum melongena var. Esculentum - najbolj razširjena vrsta, ki vključuje tudi beli jajčevec
- Solanum melongena var. Depressum - pritlikave vrste jajčevcev
- Solanum melongena var. Serpentium - vrsta tankega in dolgega jajčevca, ki je podoben plazilcu.
Manjše in srednje velikosti jajčevcev imajo boljši, slajši okus, manj semen in bolj občutljivo površino.
Ameriški jajčevec (Globe eggplant / Black beauty)
je jajčevec, ki ga običajno vidimo v trgovini - je večji in ima sijočo temno vijolično lupino. Pogosto so manj okusni od drugih vrst. Veliki so 15-25 cm.
Italijanski jajčevec
je manjši in slajši od ameriškega jajčevca, drugače pa ju je težko razlikovati.
Japonski jajčevec
je dolg, tanek in temno vijolične barve, nekoliko manjši od kitajskega jajčevca in ima zelo dobro teksturo. Naj naštejemo nekaj hibridov: "Hybrid Mangan", "Shikou", "Kurume", "Hybrid Millionaire", "Hybrid Shoya Long", "Hybrid Mangan" in "Hybrid Black King".
Kitajski jajčevec
je dolge in tanke oblike kot japonski jajčevec, vendar je svetlo vijolične barve. Najbolj znani sta vrsti "Oriental/Purple Charm" in "Ping Tung Long", obstajajo pa tudi še druge vrste: "Purple Excel", "HK Long", "Bride", "Ma-Zu Purple", "Purple shine", "Hybrid Asia Beauty", "Hybrid Long White Angle", "Fengyuan Purple" in "Machiaw".
Graffiti jajčevec
ima lahko zelo različno velikost, poimenovan pa je bil po svojih progah. Seme je majhno, lupina pa zelo tanka in je pri pripravi ni potrebno odstraniti. Nekaj vrst: : "Purple Rain", Shooting Stars", "Pandora Striped Rose", "Listada De Gandia" in "Fairytale".
Bianca jajčevec
je velika okrogla vrsta italijanskega jajčevca s tanko in svetlo vijolično ali belo lupino. Meso je sladko in kremasto.
Beli jajčevec
Obstaja več vrst belega jajčevca, med katerimi so: "Casper", "Clara", "Japanese White Egg", "Snowy White", "Opal" in mnoge druge.
"Tango" jajčevec je beli jajčevec, ki je lahko jajčne ali hruškaste oblike. Ima zelo debelo lupino, ki se še odebeli, ko dozoreli jajčevec porumeni.
Druge, manj znane vrste jajčevcev:
- Santana jajčevec- italijanska verzija temno vijoličnih jajčevcev
- Indijski jajčevec- sodi v skupino pritlikavih jajčevcev. Imenujejo ga tudi "baby", ker je majhen in temno rdeče ali vijolične barve.
- Mali zeleni jajčevec- poln, okrogel in svetlo zelene barve.
- Tajski jajčevec- majhen, okrogel in zelenkasto-bel. Sodi med redke vrste jajčevcev.
- Diamant- vrsta jajčevca iz Rusije, ki uspeva pri hladnejših temperaturah.
- Afriški vrtni jajčevec- majhen, grenak in običajno zelene barve.
Sajenje
Čeprav te izjemno okusne rastline ni težko vzgojiti, je vseeno potrebno poznati osnovne predpogoje in pogoje za uspešno rast in razvoj.
Čas sajenja
Jajčevec je potrebno posaditi na vrtu po zadnjem mrazu in ko je temperatura tal višja od 10°C. Dozorel bo po 60 - 120 dneh.
Izbira podlage
Jajčevec mora imeti dovolj globoka tla, da korenine nemoteno rastejo. Potrebuje 0,6 - 1,2 m podlage, postaviti pa ga je potrebno na kraj, kjer bo imel vsaj 6 ur sončne svetlobe dnevno.
Sejanje
Ko ste izbrali seme, mora vzkliti. Načrtujte, da s semeni začnete 8-10 tednov pred zadnjim mrazom, kar bo omogočilo vašim rastlinam, da bodo imele dovolj časa, da se privadijo in umirijo. Tla, na katerih boste sejali, lahko prekrijete z lahkim materialom, da zadržite toploto in omogočite, da je zemlja pred sejanjem dobro ogreta. Seme posejte 0,6 cm globoko in ga rahlo prekrijte z zemljo. Priporočen razmak med rastlinami je 5-7 cm.
Sajenje sadik
Če boste sadili jajčevec iz sadik, naj te ne bodo z rastline, ki je že cvetela ali imela plodove. Za uspešno sajenje jajčevca je potrebno izbrati sadiko kvalitetne rastline. Presadite jo na vrt v oddaljenosti 40 cm od drugih rastlin in v vrstah, ki so med seboj oddaljene 90 cm.
Vzgoja na vrtu
Jajčevec lahko na vrtu gojite na različnih mestih, vendar pa se zaradi velikosti in teže plodov svetuje, da ga podprete, saj s tem preprečite, da bi se dotikal tal. Velike vrste zrastejo v višino do 36 cm. Jajčevec na vrtu posadimo na plodnih zrahljanih tleh, ki se bodo po zalivanju hitro posušila.
Vzgoja v rastlinjaku
Jajčevec v rastlinjaku vzgajamo pogosteje v državah z nižjimi zunanjimi temperaturami. Posejati ga je potrebno zgodaj spomladi pri temperaturi najmanj 15°C. Če ima vaše področje toplo podnebje, v rastlinjaku zadošča naravna osvetlitev.
Vzgoja v posodah
Če nameravate jajčevec saditi v posode, izberite kakšno od pritlikavih vrst. Če ste jajčevec preko zime posadili v posodo, po zaključku pa ga nameravate presaditi na prosto, počakajte, da se temperatura zemlje dvigne na 21°C.
Če je zunaj toplo samo podnevi, je jajčevec čez dan lahko zunaj, ob mraku pa ga prenesete v hišo. Jajčevce, ki jih vzgajamo v posodah, je potrebno pogosteje gnojiti.
Tla
Jajčevec je priporočljivo vzgajati na peščenih ali ilovnatih tleh, bo pa uspeval skoraj na vsaki vrsti tal. Najprimernejša so tla kislosti 5,8-6,5. Vlažnih tal nima najraje.
Temperatura
Jajčevec je občutljiva tropska večletna rastlika, ki jo vzgajamo v zmernih podnebjih in preferira vlago. Da bi bili plodovi čim boljši, je jajčevec priporočljivo gojiti pri stalni temperaturi 25-30°C, saj slabo prenaša mraz. Jajčevci, ki rastejo na hladnih tleh ali so izpostavljeni mrzlemu vremenu, sčasoma postajajo vedno manjši in so bolj dovzetni za težave z žuželkami ali boleznimi.
V zaprtem prostoru je potrebno jajčevec posaditi 6-8 tednov pred zadnjim mrazom.
Vzgoja
Ta rastlina je lahko popolna izbira, vendar bo zahtevala, da ste pozorni na podrobnosti. Če pa ji boste zagotovili dobre pogoje, topla tla in zaščito pred žuželkami ter boleznimi, vas bo nagradila z zdravimi plodovi.
Kolobarjenje
Jajčevec dobro uspeva poleg graha, ognjiča, pehtrana in timijana. Ne ujame pa se s koromačem, čebulo in česnom. Aromatične rastline kot so sivka in žametnica pa lahko preprečijo pojav listnih uši.
Zalivanje
Zalivanje je zelo pomembno, še posebej, ko je jajčevec mlad in korenine še niso razvejane. Izogibati se je potrebno zalivanju plodov in se osredotočiti na tla, saj lahko preveč vode, ki se predolgo zadržuje v tleh, povzroči gnitje korenin. Če pa je vode premalo, lahko začnejo gniti plodovi. Plodove jajčevca je priporočljivo pršiti z razpršilnikom vodne meglice.
Jajčevec naj bi tedensko prejel okoli 2,5 cm vode. Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nekoliko nižje. Če lahko izbirate čas zalivanja, je bolje izbrati zgodnje jutro, ker bo sončna svetloba posušila preostanek vode in preprečila pojav glivičnih bolezni. Najslabši čas za zalivanje je sredi dneva, ker so visoke temperature in voda izhlapi, še preden jo rastlina vpije.
Če opazite, da je rastlina v slabem stanju, pa to pravilo ne velja in jo morate zaliti takoj, ne glede na del dneva.
Gnojenje
Tla lahko obogatimo pred sajenjem. Ko se plodovi šele začnejo pojavljati, naj razmik hranjenja ne bo krajši od 3 tednov. Rastlino je potrebno po vsakem gnojenju zaliti. V času sezone je potrebno jajčevec dohraniti 1-2-krat s čajem, kompostom ali drugim ustreznim preparatom.
Razmnoževanje
Jajčevec je hermafrodit, lahko ima moške in ženske organe, oprašujejo pa ga žuželke. Če rastline ne obišče dovolj žuželk, z mehkim čopičem na rahlo zatresite pestiče cvetov.
Nega
Jajčevec moramo posaditi na ustreznih tleh, ki so rodovitna, izsušena. Dobiti mora zadostno količino svetlobe, paziti pa je potrebno da se voda v koreninah ne nabira. Jajčevec vzdržujemo podobno kot papriko ali paradižnik. Vsak del rastline, ki odpade, je potrebno pobrati in zavreči.
Vzdrževanje nasada
Za uspešno rast je ključno, da je okoli spodnjega dela rastline toplo. Pomaga ogrevanje z grelniki - optimalno ga je segreti na okoli 23°C. Kot smo že omenili, pridelovalci pogosto te rastline pokrivajo s tkanino, da bi čim dlje zadržali toploto v tleh.
Sadike, ki imajo dva para listov, lahko presadimo v posode velikosti 10 cm 2-3 tedne po klitju. Če je vaša rastlina do zdaj prejemala umetno svetlobo, ji je potrebno, ko raste, vire te svetlobe približati.
Jajčevec je večletna rastlina.
Rezanje
Steblo jajčevca ima včasih trnje in je pri rezanju priporočljivo uporabljati škarje. Plod je trdno pritrjen na steblo, zato bi puljenje z rokami lahko škodovalo plodu ali steblu. Da bi omogočili zorenje velikih vrst jajčevcev, je potrebno omejiti število plodov na rastlini na 4.
S prsti odstranite cvetove, da začne rasti v širino kot grm.
Pobiranje
Če je jajčevec na dotik trd, je še premlad, da bi ga pobirali. Če je na pritisk elastičen, je ustrezen čas za pobiranje pridelka. Če pa po pritisku s prstom ostane vdolbina, je jajčevec že prestar.
Plod, ki še ni popolnoma dozorel, ima lahko blag okus. V takem primeru ga je potrebno obrati in zavreči.
V zelo toplih podnebjih lahko plod jajčevca izgubi sijaj, preden dokončno zraste, zato ga je potrebno pobrati predčasno. Hitro se posuši, zato je najbolje, če ga zaužijemo svežega.
Skladiščenje
Jajčevec je najboljši, ko ga jemo svežega, ne da bi ga prej shranili v hladilniku. Na kuhinjskem pultu ga lahko hranimo do 1 tedna na sobni temperaturi. Če pa bi ga vseeno želeli hraniti dlje časa, ga shranite v hladilnik.
Pri prijemanju jajčevca bodite previdni, saj na njem zlahka nastanejo "modrice", ki pa potem potemnijo in postanejo grenke.
Jajčevcu najbolj ustreza temperatura 10°C. Shranimo lahko tudi marinirane jajčevce.
Bolezni
Najpogostejši bolezni, ki napadeta jajčevec sta virus mozaika kumar in vericilium wilt.
Virus mozaika kumar
Če opazite, da se listi jajčevca zvijajo in imajo zelene madeže nepravilnih oblik, je lahko eden izmed razlogov tudi virus mozaika kumar. Ta virus povzroči spremembo oblike listov - postanejo uveli, deformirani. Bolezen okuži številne sorodne rastline in povzroči počasnejšo rast.
Vericilium wilt
Vericilium wilt je bolezen zaradi katere rastlina uveni. Jajčevec je zaželeno posaditi poleg dreves, ki so nanj odporna (npr. bukev, breza, pušpan, hrast, hruška, jablana, oreh).
Škodljivci
Škodljivci jajčevec redko napadejo, lahko pa je tarča polžev, gosenic in manjših žuželk.
Krompirjev molj
Krompirjev molj (lat. Phthorimaea operculella) je žuželka, ki se rada prehranjuje z rastlinami iz družine, kamor uvrščamo tudi jajčevec. Samica na listih odlaga jajčeca, ličinke pa nato list jedo.
Vzgojo jajčevca lahko ovirajo tudi bube hroščev. Ta miniaturna bitja naredijo majhne luknjice v listih rastlin (tudi krompirja in paradižnika), vendar jim je jajčevec najljubši.
Rešitev je lahko čimbolj trajna vzgoja rastlin na dvignjeni mizi, v posodah temne barve. Temne posode pomagajo ob sončnih dneh greti korenine. Pomaga tudi, če rastlino hranimo v zaprtem prostoru do zgodnjega poletja.
Gosenica
Gosenica (lat. Manduca quinquemaculata) je vrsta črva, ki pogosto napada rastline iz te družine ter jim lahko naredi veliko škode. Je vse dele rastline - liste, steblo in plod. Zelena barva jih ščiti in jih je zato težko odkriti. Dolgi so okoli 10 cm, imajo bele proge in na vrhu rdeč ali črn rog. Odrasla gosenica je lahko dolga do 12 cm, sive ali rjave barve ter hitro leti.
Če opazite majhne temne iztrebke po listih, pomeni, da ima vaša rastlina goste. Najlažje se jih iznebimo, če jih odstranjujemo ročno ali pa zagotovimo, da jajčevec pogosto obiskujejo pikapolonice ali ose, ki bodo namesto vas poskrbele za jajčeca teh škodljivcev.
Uporaba
Jajčevec je priljubljen med vegetarijanci, saj je dobra zamenjava za meso. Vedno več ljudi ga uporablja v prehrani, kar potrjujejo dejstva o povečanju pridelave in potrošnje jajčevcev.
Ozimnica
Kulinarika
Jajčevec pojejte takoj, ko ga operete, saj se zaradi dodatne vlage lahko še hitreje pokvari. Svežega jajčevca ni potrebno lupiti, starejši pa imajo naravno tršo lupino in jih je vseeno potrebno olupiti. Na zraku se bo jajčevec še dodatno izsušil, zato ga je potrebno uporabiti takoj, ko smo ga olupili.
Hitro porjavi, kar lahko preprečimo tako, da ga potopimo v ledeno vodo ali pa ga premažemo z limoninim sokom ali kisom.
Jajčevec je kot goba in bo olje zlahka vpil. Da se med kuhanjem ne namasti ali da ne postane grenak, ga narežete na kose, posujete s soljo in pustite stati 30-60 minut. Žal pri nekaterih vrstah tudi ta metoda ne bo ublažila grenkega okusa. Sol je potrebno izprati in presežek vlage obrisati s kuhinjsko brisačo. Pripravimo po želji.
Jajčevec lahko pečemo, polnimo, kuhamo na pari, pražimo. Na internetu boste našli številne recepte.
Preden ga celega daste v pečico, ga preluknjate z vilico, da ga ne bo razneslo.
Medicina
Z uživanjem jajčevca ohranjamo zdrave oči in možgane, zmanjšujemo krvni tlak in zmanjšujemo tveganje kardiovaskularnih bolezni. Vsebuje antioksidante, kar pomaga pri preprečevanju številnih bolezni.
Jajčevec je lahko koristen za ljudi, ki imajo preveč železa v telesu, medtem ko naj se mu ljudje z nizko ravnijo ali primanjkljajem železa izogibajo. Enako velja za ljudi z ledvičnimi kamni.
Ljudje, ki so alergični na jajčevec ali rastline iz iste družine, naj se mu izogibajo, saj vsebuje visoko stopnjo histaminov, zato se lahko pojavi alergijska reakcija v obliki srbečice, kašlja, bolečin v trebuhu ali bruhanja.
Zanimivosti
Jajčevec je po poreklu iz Indije in Pakistana, kjer raste v divji obliki. Udomačen je bil že pred več kot 4.000 leti. Prvič je bil omenjen v kitajski kmetijski študiji iz leta 544 z naslovom "Qimin Yaoshu".
Jajčevec se je od 9.-12.stoletja razširil na Bližnji Vzhod in zahodno do Egipta. V Evropo so ga prinesli Mavri in nato se je njegova priljubljenost iz Španije hitro razširila po Evropi. Knjiga o kmetijstvu (12.stoletje, Andaluzija) vsebuje besedilo o vzgoji jajčevca.
Španci so imeli jajčevec za afrodiziak in so ga imenovali "jabolko ljubezni", kar je še povečalo priljubljenost nenavadnega sadeža.
Jajčevec se v Angliji ni pojavil do 16.stoletja. Manj pa so bili nad sadežem navdušeni na severu Evrope, saj je Albert iz Kölna plod poimenoval "Mala insana" - noro jabolko, kar je podobno italijanskemu imenu jajčevca - melanzana. Ljudje so bili v tistih časih prepričani, da ta sadež povzroča norost.
V ZDA naj bi jajčevec pripeljal Thomas Jefferson leta 1806, ko ga je dobil v dar od francoskega prijatelja.
Danes so vodilni pridelovalci jajčevcev Italija, Turčija, Kitajska, Japonska, Indija in Egipt.
Jajčevec vsebuje več nikotina kot katerakoli druga užitna rastlina. Vendar pa, če bi hoteli vnesti količino nikotina, kot je v eni cigareti, bi morali pojesti 9-18 kg tega sadeža.
Hatsuyume je naziv prvih sanj v novem letu, kar je zelo pomembno v japonski kulturi, Verjamejo, da sanje o sokolu, gori Fuji ali jajčevcu, nakazujejo srečo v prihajajočem letu.
Foto: skeez / Pixabay
Dodaj odgovor