Mah (lat. Bryophyta) je najenostavnejša kopenska rastlina, ki jo imenujejo tudi briofit ali necevnica. Mah so majhne rastline, ki so razširjene po tleh, lahko pa jih najdemo tudi na skorji dreves, ob rekah, na stenah ali kamnih. Od nižjih oblik se razlikujejo po spolnih in nespolnih organih, najbližje so praprotim. Dolgo so jih uvrščali v isti rod, danes pa sta rodova ločena.
Mah nima pravih celičnih delov, saj mahovi nimajo niti cvetov niti semen, njihovi "listi" pa pokrivajo tanka nitasta "stebelca". Na svojih stebelcih občasno razvijejo kapsule s sporami. Le gametofit (zeleni del) ima razvite rizoide (preprost koreninski sistem), kavloide (stebelce) in filoide (listki).
Rizoidi vpijajo vodo z mineralnimi snovmi in niso globoko zakoreninjeni, ampak so odvisni od okolja, v katerem mah raste. Listi izvajajo fotosintezo, na vrhu stebelca pa se nahajajo spolni organi. Razmnožuje se s sporami - kot lišaji in glive.
Obstaja več vrst mahov in se razlikujejo po svojih glavnih značilnostih. Mah je ena najstarejših rastlin na svetu. Čeprav o poreklu mahu ni fosilnih ostankov, predvidevajo, da so bile njegov prednik zelene alge, ki so sčasoma prešle na kopno. Kot najverjetnejši prednik se štejejo tudi sladkovodne zelene alge, ki imajo med algami edine biosintezo flavonoidov, kar je bolj značilno za rastline.
Mah je danes razširjen po celem svetu in ga v številnih skupnostih prištevajo k primarnim rastlinam. Mah je sestavni del gozda, močvirnih področij, živi celo v sladki vodi. Ne more pa preživeti v slani vodi, zato mahu ne bomo našli na suhih in slanih področjih.
Sorodniki
Vrste
Mahove glede na zgradbo delimo na 3 velike razrede: jetrenjake, rogačarje in prave oz. listnate mahove. Vsaka od teh vrst ima znotraj še več podvrst.
V prvem delu bomo navedli značilnosti najpomembnejših vrst, potem pa opisali nekaj najbolj znanih vrst mahov, ki rastejo na našem področju.
Pravi mahovi
so zelo raznovrsten razred mahov, ki vključuje preko 10.000 vrst. Za to skupino je značilno, da ima stebelce, ki je z rizoidi pritrjeno na podlago. Razširjeni so po celem svetu in tvorijo mehke blazinaste skupke. Najpogosteje jih najdemo na gozdnih tleh. Za rast potrebujejo vlažno in humusno podnebje.
Jetrenjaki
so vrsta, ki vključuje okoli 8.500 podvrst. Zaradi nižje ravni razvoja jih v naravi ne najdemo tako pogosto. Po izgledu so podobni lišajem in jim ustreza sladka voda. Najpogosteje so prisotni na tropskih področjih, nekatere vrste pa tudi plavajo na vodi in tvorijo prevleko.
Rogačarji
zajemajo manj podvrst, okoli 100. Na našem področju jih ne bomo našli, ker so jim bolj všeč vlažna in tropska področja. Imajo mehko in sluzasto telo, nekatere vrste lahko zadržujejo vodo v svojih celicah dlje časa.
V Sloveniji največ mahov uvrščamo med prave mahove. V nadaljevanju navajamo značilnosti najbolj znanih vrst:
Polytrichum attenuatum
Polytrichum attenuatum je na področju zmernih gozdov najbolj razširjena vrsta. Je temno zelene barve in najpogosteje raste na tleh. Všeč so mu vlažna področja, v primeru daljše suše se posuši. Najpogosteje raste ob vznožju dreves. Prepoznamo ga po zvezdasto razporejenih lističih.
Leucobryum glaucum
Leucobryum glaucum raste v obliki blazin, ki lahko prekrijejo celo deblo ali steno. Je nizke rasti, svetlejše barve in mehak na dotik.
Studenčni jetrenjak
je vrsta mahu z značilnimi listi v obliki majhnih dežničkov. Dobro se prilagaja naseljenim področjem in lahko preživi tudi v kontaminiranem okolju z malo vode.
Kapičar
je zelo razširjena vrsta, za katero so značilni dolgi in tanki "laski" in beli klobuki. Všeč so mu kisla tla, ni pa zelo občutljiv na pomanjkanje vlage.
Šotni mah
je pogosta vrsta mahu na močvirnih področjih. Njegova posebnost je, da vsebuje mrtve celice, ki se napolnijo z vodo in tako lahko vnese vodo v 20-kratniku svoje velikosti. Zanimivo je, da nima korenin in da raste samo zgornji del. Spodnji del pa sčasoma trohni in se spreminja v šoto, po čemer je vrsta tudi dobila ime.
Vzgoja
Čeprav je mah primarna rastlina v vsakem gozdu, se zaradi svojih dekorativnih lastnosti vzgaja tudi za komercialne potrebe. Pri vzgoji je priporočljivo uporabljati vrste, ki so v neposredni soseščini. V nadaljevanju so najpomembnejši nasveti glede vzgoje in nege mahu:
Kolobarjenje
Mah se odlično ujema z drugimi rastlinami in živi z njimi v simbiozi. V naravnem okolju raste tudi po drevesih in ob travnikih. Odlično dopolnjuje travnik in trave pri rasti ne ovira. Še več, dobro zadržuje vlago in rastlinam pomaga, da se razvijejo. Mahovi so pionirji vegetacije in se uporabljajo kot predkultura na osiromašenih področjih. Ne moti ga bližina iglavcev, zato se lahko uporablja kot zelena podlaga, kadar trava ne uspeva.
Zalivanje
Pri vzgoji mahu je potrebno paziti na količino vlage v tleh, saj zahteva stalno 60 % vlažnost tal. Nasad mahu namakamo z rosenjem ali umetnim dežjem. Mah, ki ga gojimo v cvetličnih loncih prav tako zalivamo od zgoraj.
Mahovi niso občutljivi na povečano količino vode, zato dreniranost tal ni tako pomembna, saj vso presežno vodo shranijo za čas suše.
Gnojenje
Posebnost mahov je, da hranljivih snovi ne črpajo iz zemlje, ampak jih absorbirajo iz zraka. So odlična izhodiščna kultura za vzgojo drugih vrst, saj tla, ki so prekrita z mahom, postanejo hladnejša, zadržujejo vlago in akumulirajo hranilne snovi iz ozračja.
Pri vzgoji mahu ni potrebno dodatno gnojenje, ampak mahovi ustvarjajo dodatna hranila za druge kulture.
Razmnoževanje
Mah se razmnožuje spolno in nespolno. Je samonikla rastlina in človek na proces razmnoževanja nima vpliva. Nespolno se razmnožuje s trosi, ki vzklijejo v stiku z vodo. Spolno pa se razmnožuje z oploditvijo zelenega dela rastline, v katerem nastajajo ženske in moške spolne celice.
Pri vzgoji mahu uporabimo del odtrganega mahu s tal.
Presajanje
Mah pri vzgoji presadimo iz naravnega habitata. Plast mahu, ki raste na zemlji ali drugi podlagi narahlo odtrgamo in prenesemo na želeno mesto (najkasneje 1 dan po tem, ko smo mah nabrali v naravnem okolju). Pomembno je, da so nova tla humusna, rahla in močno vlažna.
Tla
Mah raste na vseh vrstah tal, tudi zelo revnih. Tako lahko raste na ilovnatih, kislih, kontaminiranih tleh, nekatere vrste pa tudi na suhih in zmrznjenih tleh. Mah edino ne uspeva na peščenih tleh.
Mah nujno ne raste samo na zemlji, ampak se lahko prilagodi vsaki podlagi. Raste lahko na trhlih deblih ali v posodah z ustrezno hranljivo podlago. Nekatere vrste lahko vzgajamo tudi v vodi kot del sladkovodnega akvarija.
Pri pripravi tal je potrebno upoštevati tip tal, ker ima večina mahov raje bolj kisla tla, do pH 4.
Podnebje
Mah je pionir vegetacije in lahko preživi v večini podnebij. Ustrezajo mu tudi surova podnebja, uspeva celo na onesnaženih področjih. Vseeno pa najbolje uspeva na vlažnih, deževnih in močvirnih področjih. Dobro prenaša bližino vode in se zlahka prilagaja spremembam.
Ravno zaradi svoje prilagodljivosti je postal tudi del mestne vegetacije, saj so se nekatere vrste prilagodile onesnaženemu zraku, obstajajo pa tudi vrste, ki so pokazatelj čistoče zraka.
Sajenje
Mah komercialno gojimo v dekorativne namene, saj je del okrasa interierja.
Čas sajenja
Mah lahko sadimo v katerem koli letnem času, saj ni občutljiv na temperaturne spremembe in se dobro prilagaja podnebju. Vseeno pa ga je na prostem najugodneje saditi spomladi od aprila, ko je zemlja dovolj vlažna in stopljena, da se lahko s koreninicami oprime tal. S sajenjem mahu lahko začnemo takoj, ko se tla stopijo.
Sajenje sadik
Mah sadimo s sadikami, samo na drugačen način. V mešalnik stresemo pest mahu in dodamo skodelico vode in mleka ali kislega mleka. Vse skupaj zmeljemo in nato stresemo na mesto, kjer želimo vzgajati mah. Takšen mah se bo hitro prijel, mlečna kislina pa bo spodbudila razvoj.
Vzgoja na vrtu
Preden začnemo mah vzgajati na prostem, je potrebno narediti čisti start, in sicer tako, da iz zemlje odstranimo ves plevel in korenine ter jo zravnamo. Zemlja, v kateri bomo vzgajali mah mora biti namreč brez drugih rastlin, kar dosežemo s herbicidi ali nanesemo plast listja, ki zaduši rastline. Ko so tla očiščena, posadimo mah, ki se postopno začne širiti. Mah je potrebno redno zalivati in saditi v senčni legi, da nastanejo goste blazinice.
Vzgoja v rastlinjaku
Vzgoja v zaprtem prostoru mahu ustreza zaradi vzdrževanja vlage. Vendar pa je potrebno rastlinjak zračiti, ker se mah prehranjuje iz ozračja,. Poleg konstantne vlage je za vzgojo mahu v rastlinjaku potrebno zagotoviti tudi spomladanske temperature, da pospešimo kalitev in hitrost razvoja. Na tak način lahko skozi celo leto pridelujemo gost in kvaliteten mah.
Vzgoja v posodah
Mah gojimo v posodah večinoma kot podlago za druge rastline. Šotni mah najpogosteje vzgajamo s sadikami, saj se njihov spodnji del spremeni v šoto in s tem prehranjuje rastlino.
Mah je pomemben tudi pri vzgoji orhidej in drugih tropskih rastlin, ki potrebujejo za boljšo rast zadrževanje vlage v tleh.
Mah lahko vzgojimo tudi v posodah z vodo. V takem primeru ga je potrebno pršiti, da ostane zelen.
Če mah gojimo v hiši, ne sme biti izpostavljen neposrednemu dotoku zraka iz klimatske naprave ali stati blizu radiatorja.
Nega
Mah je za vzgojo ena najhvaležnejših vrst. Na prostem se zlahka prilagodi podnebju in pogojem rasti, vendar pa v zaprtem prostoru zahteva enake pogoje, da lahko preživi. V nadaljevanju je nekaj nasvetov, kako negovati vzgojeni mah.
Faza mirovanja
Mah preide v fazo mirovanja v sušnem ali hladnejšem obdobju. Vodo iz tal črpa počasneje ali uporablja shranjeno vlago, tako da lahko opazimo sušenje listkov. Vendar pa bo ob dežju ali povečani vlagi rastlina ponovno oživela. Nekatere vrste dobro prenašajo suha obdobja in lahko čakajo do dežja, druge pa se lahko med sušo popolnoma posušijo.
Pri vzgoji mahu je pomembno, da fazo mirovanja prepoznamo in po največ 10 dneh suše zagotovimo namakanje.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada mahu zajema zračenje tal ter odstranjevanje plevela in odmrlih rastlin. Tla zračimo z uporabo vil ali konic, s katerimi po površini, kjer je posajen mah, naredimo majhne luknjice ter s tem tla obogatimo z zrakom.
Plevel odstranjujemo, ker lahko ovira rast ali pa črpa iz tal preveč vlage. Prav tako je potrebno posušeni mah odstraniti, da se na njegovem mestu razvije nov mah.
Nabiranje
Mah naberemo po potrebi. Največje povpraševanje je pred Božičem, ko se z njim krasijo jaslice ali aranžmaji. Mah, ki ga vzgajamo za okras naberemo z rahlim odstranjevanjem takoj po naročilu.
Obstajajo tudi vrste mahu, ki se vzgajajo za zdravila ali za zaščito rastlin. Nabiramo jih spomladi od aprila do avgusta, dokler vsebujejo najvišji odstotek vlage. Mah nabiramo ročno po potrebi, izberemo pa enoletne rastline.
Kadar mah uporabljamo za zdravljenje, ga posušimo na soncu. Pomembno je, da se v celoti posuši, kar lahko traja tudi do 10 dni. Mah se nato zmelje ali shrani kot krma za živali.
Skladiščenje
Mahu lahko ohranimo svežino do teden dni, če ga na tleh ali okrasni površini narahlo pršimo z vodo.
Mah lahko tudi stabiliziramo, kar pomeni, da rastlina več ne raste, obdrži pa lastnosti in izgled žive rastline. Tak mah uporabljamo za okrasne zelene zidove ali kot del aranžmaja, ki lahko zdrži do 7 let.
Škodljivci
Mah ni bogat s hranilnimi snovmi, zato ni pogosta hrana drugih živali. Prav tako tudi nima naravnih vsiljivcev, ki bi lahko uničili nasade. Imun je na bolezni. Mah prištevamo med škodljivce, ker lahko zaduši travnike. Vseeno pa obstajajo živali, ki se prehranjujejo z mahom in ga lahko poškodujejo.
Severni jeleni so edine živali, ki se prehranjujejo z mahom. Med dolgimi zimami in pomanjkanjem hrane je mah včasih edini vir hrane, ki ga lahko najdejo. Velika čreda severnih jelenov lahko zelo poškoduje nasade mahu.
Uporaba
Čeprav je mah ena najbolj razširjenih rastlin na svetu, danes nima večje uporabne vloge. Ni primeren za prehrano, ker ima malo hranilnih snovi. Včasih se je uporabljal kot dodatek h krmi za živino, če je primanjkovalo prave krme. Zaradi teh razlogov ima mah danes pomembnejšo vlogo kot pomoč pri vzgoji rastlin in kot dekorativni element.
Mah tla ščiti pred erozijo in drsenjem ter s tem preprečuje, da bi rastline zaradi golih tal izumrle. Je pomemben del ekosistema, ker je zavetje za številne živali. V rekah in jezerih je mah lahko ribja hrana, uporablja pa se tudi pri vzgoji rib v akvarijih.
Gospodarstvo
Mah največ uporabljamo v estetske in gospodarske namene. Je pomemben del hortikulture, ker raste v senčnih, nerodovitnih in težkih pogojih, kjer večina rastlin ne uspeva.
Enostavno ga je oblikovati in urejati, zato iz mahu izdelujejo vrtne skulpture in različno okrasje. Primeren je tudi za prekritje starih ali neuglednih kamnov oz. neuglednih delov vrta. Zadržuje vlago in spodbuja rast rastlin.
Mah ima poleg uporabe v estetske namene pomembno vlogo tudi pri vzgoji sadik in tropskih rastlin. Omenili smo že, kako ga uporabljamo pri vzgoji sadik in orhidej, pomembno pa je tudi omeniti njegovo vlogo pri kompostiranju ali prekrivanju nasada kot zaščita pred mrazom. Suhi mah, s katerim prekrijemo nasade, pomaga med zimami brez snega zadrževati v tleh toploto in vlago.
Medicina
Mah se je v medicini uporabljal že od nekdaj. Zaradi zadrževanja vode so ga uporabljali kot obkladek pri ranah ali opeklinah. Nikoli ga ne smemo položiti neposredno na poškodovano območje, ampak zaviti v gazo in prisloniti.
Tudi med II. svetovno vojno se je mah uporabljal kot zdravilo za rane in poškodbe.
Posušeni mah se uporablja izdelavi kopeli, ki pomaga pri bolečinah v mišicah ali artritisu. Mah prelijemo z vročo vodo in dodamo v kopel, v kateri se pacient namaka pol ure. Po tem se ga dobro ogreje z brisačo.
Zanimivosti
Mah je naseljeval zemljo še pred pojavom ljudi. Že prvi ljudje so kmalu ugotovili njegov pomen in ga uporabljali kot mehko podlago pri spanju ali sedenju. Z njim so obložili tudi držala mečev ali orožja. Posušeni mah so v zgodovini uporabljali za izdelavo bakel ali za podkurjenje ognja.
Mah se je skozi zgodovino prilagajal podnebju in spreminjal lastnosti.
Čeprav mah nima vidnejše vloge v prehrani ljudi, so ga uporabljali za oblaganje zidov in streh. Največ tovrstnih hiš lahko najdemo na področju Združenega Kraljestva, kjer so zaradi velike količine vlage idealne razmere za rast mahu, ki hiši zadrži vlago in jo ščiti pred puščanjem.
Ocenjujejo, da je mah zaslužen za 30 % kisika na zemlji. Po prehodu iz zelenih alg je bil mah ena od prvih rastlin na zemlji, ki je izvajala fotosintezo in proizvodnjo kisika. Zanimivo je, da še danes obstajajo mahovi, ki so popolnoma pod vodo, vendar nimajo značilnosti alg. Tak mah je poleg hrane ribam tudi zaščita rakcem in vodnim žuželkam pred plenilci.
V rekah se apnenec oprime mahov in tvori lehnjakove pragove, ki povzročijo prekrasne slapove v divjini. Apnenec rastline ubije, vendar jih vgradi in je zato luknjičast. Zaradi tega je zelo krhek in ljudje lahko s svojim delovanjem uničijo usedline ter spremenijo izgled praga. V Sloveniji so najbolj znani lehnjakovi pragovi na reki Krki.
Šotni mah pa oblikuje tudi šotišča. To so področja kislih in močvirnih tal, kjer raste malo rastlin. Mahovi, ki rastejo na tem področju lahko vpijejo ogromne količine vode in dno razpade. Med zlaganjem plasti se tvori oglje, ki se pozimi uporablja za ogrevanje. Pri nas je najbolj znano Ljubljansko barje.
Foto: NickyPe / Pixabay
Dodaj odgovor