Ribez (lat. Ribes) je večletna rastlina iz družine kosmuljevk (Grossulariaceae), ki glede na delitev nadzemnih organov spada med grmovnice, skupaj z lesko in kosmuljo. Zanimivo je, da lahko ribez živi 20 - 30 let.
Za grm ribeza je značilna krošnja, ki se oblikuje nad površino tal in za razliko od dreves nima debla med koreninami in krošnjo. Ribez poleg jagode, maline, robide, borovnice in kosmulje uvrščamo med jagodičevje.
Grm ribeza je pokončen in v višino zraste tudi do 2 m. Značilni so krpasti listi v obliki dlani in z nepravilnim robom. Površina lista je gladka, spodnja stran pa je prekrita s kratkimi dlačicami. Cvetovi so dvospolni, majhni in tvorijo grozdast cvet. Ribez cvete v aprilu in maju.
Plod je jagoda s premerom do 1 cm, ki je lahko rdeče, bele, rumene ali črne barve. Plodovi se pri ribezu razvijejo le iz jajčnika, zato so to pravi plodovi (podobno kot pri breskvi in češnji).
Jagode zrastejo na manjših grozdih iz grozdastih cvetov, zato ribez imenujemo tudi grozdičje. Na vsakem grozdu je lahko 10 - 12 jagod, ki zrastejo na kratkem enoletnem poganjku. Prvi plodovi zrastejo 1 - 3 leta po sajenju, na starejši rastlini zraste več plodov. Donos enega grma je 3 - 5 kg.
Čeprav ribez izvira iz Evrope, je zelo razširjen in ga lahko najdemo v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Vzgajamo ga zaradi finih, kiselkastih plodov, v divjini pa ga redko najdemo. Ribezu ustreza toplejše podnebje in najbolje obrodi, kadar raste na področju, kjer je pol dneva na soncu, pol dneva pa v senci. Najbolj mu ustrezajo rodovitna, vlažna tla s pH 6 - 6,5.
Sorte
Na svetu obstaja več kot 150 vrst kultiviranega ribeza. V našem prostoru najpogosteje najdemo rdeči, beli in črni ribez ter kosmuljo.
Rdeči ribez
Rdeči ribez (lat. Ribes rubrum) je priljubljeno živilo, ker je naravni antioksidant, bogat z vitaminoma C in K ter kalijem in ima kiselkasto sladek okus. Uporabljamo ga za pripravo različnih sirupov, želejev, peciv in sokov.
Okrogle temno rdeče jagode s premerom do 10 mm imajo delno prozorno povrhnjico. Eni izmed najboljših in najbolj plodnih kultivarjev rdečega ribeza so: "Jonkheer Van Tets", "Perfection" in "Red Lake".
Beli ribez
Jagode belega ribeza (lat. Ribes album) imajo manjšo vsebnost kisline. Najboljši beli kultivarji so skoraj prozorni s številnimi sladkimi jagodami. Čeprav je bogat z vitaminom C, ima manjšo hranilno vrednost od rdečega in črnega ribeza. V kulinariki ga najpogosteje uporabljamo za izdelavo marmelad in peciv, saj je zelo sladek in ima veliko pektina.
Eni izmed najboljših kultivarjev so: "Blanka", "White Grape" in "Versailles Blanche".
Črni ribez
Za razliko od rdečega in belega ribeza, ki se oplodita sama, potrebuje črni ribez (lat. Ribes nigrum) navzkrižno opraševanje. Med zorenjem postane meso temno modre barve in sočne teksture. Jagoda ima nekoliko debelejšo povrhnjico kot ostale vrste ribeza in zelo močan okus. Jagode črnega ribeza so bogate z vitaminom C, flavonoidom, beta karotenom, luteinom in fenolno kislino.
Najpogosteje vzgajani kultivarji so: "Noir de Bourgogne", "Boskoop Giant" in "Titanica" ter "Ben Sarek" zaradi velikih sočnih jagod.
Kosmulja
Kosmulja (lat. Ribes uva-crispa) izvira iz Sibirije in severovzhodne Kitajske, danes pa jo vzgajajo v Evropi, severozahodni Afriki in Aziji. Ustreza ji vlažna, rodovitna zemlja ter področje, kjer bo pol dneva na soncu in pol dneva v senci. Je nekoliko nižje rasti od ostalih vrst ribeza, grm lahko zraste do višine 1,2 m. Cveti od marca do maja, plodovi pa dozorijo od julija do sredine avgusta. Plod je okrogla kosmata jagoda, ki ima premer do 1 cm in je rumenkasto zelene barve.
Zanimivo je, da vsebujejo mladi listi grozdičja toksin hidrogen cianid, ki v majhnih količinah ugodno deluje na organizem (npr. izboljša prebavo), v večjih količinah pa lahko privede do odpovedi dihal in smrti.
Vzgoja
Pri vzgoji ribeza moramo biti še posebej pozorni pri izbiri tal. Izogibati se je potrebno plitvim tlom, ki so ustrezna izbira le v gorskih in planinskih predelih, kjer je večja količina padavin. Redno gnojenje in namakanje bosta zagotovila večji donos in večje jagode. Če rastlino napadejo škodljivci ali bolezni, jih je potrebno zdraviti z ustreznimi kemikalijami.
Zalivanje
Za razliko od nadzemnega namakanja, ki lahko povzroči pojav bolezni listov, je najboljše kapljično namakanje, in sicer spomladi, da preprečimo izostanek redne rodnosti ali odpadanje plodov. Potreba po rednem namakanju je manjša na bolj vlažnih področjih, saj lahko zaradi napačnega namakanja povrhnjica jagod razpoka.
Gnojenje
Ribez gnojimo z večnamenskim gnojilom. Za čim boljši razvoj je potrebno rastlino gnojiti z več kalija, saj njegovo pomanjkanje neugodno vpliva na rastlino in se listi lahko začnejo zvijati. Priporočena je uporaba NPK 7:14:21, 400 - 800 kg/ha. Vsaka 3 - 4 leta je potrebno v tla vnesti hlevski gnoj (30 - 40 ton/ha) in ga zaorati. Dvakrat letno (zgodaj spomladi in pred koncem vegetacije) gnojimo z dušikovimi gnojili.
Razmnoževanje
Ribez lahko razmnožujemo z zelenimi ali zrelimi potaknjenci (odvzamemo jih zgodaj spomladi, preden poganjki nabreknejo ali pozno jeseni). Potaknjenci naj bi bili dolgi 15 - 20 cm in naj bi imeli 4 - 5 poganjkov. Odrežemo jih takoj pod poganjkom, vrh pa naj bi bil odrezan diagonalno 1 cm nad poganjkom. Pri sajenju je potrebno paziti, da sta nad zemljo le 2 poganjka, preostanek potaknjenca pa prekrijemo z zemljo. Trajalo bo 1 leto, da se bodo korenine razvejale in razvile 2 - 3 veje.
Tla
Pri vzgoji ribeza je potrebno paziti, da so tla srednje globoka in ilovnata, ilovnato-glinasta ali glinasto-ilovnata z minimalno 3 % organskih snovi. Idealna so rahlo kisla ali nevtralna tla. Korenine se najbolje razvijajo v rahlih tleh, zato težka in zbita tla niso primerna za vzgojo ribeza.
Podnebje
Ribez uspeva na nadmorski višini 700-1.200 m in mu spomladi ustreza do 85 % vlažnost zraka, med dozorevanjem plodov pa 70-80 %. Planinski kraji zaradi teh zahtevanih lastnosti za vzgojo ribeza niso idealni.
V času zimskega mirovanja lahko ribez zdrži zelo nizke temperature celo do -30°C. Spomladanski mraz bo najbolj poškodoval mlade dele rastline. Idealna povprečna temperatura za vzgojo je 17 - 20°C, čeprav ribez uspeva tudi v toplejših krajih. Kadar ga vzgajamo v Sredozemlju, ga je potrebno namakati, saj so ob pomanjkanju vlage plodovi manjši.
Kadar je pretok zraka premajhen, se poveča zračna vlaga okoli listov in plodov, ki povzroči razvoj bolezni na poganjkih in gnitje plodov.
Sajenje
Preden posadimo ribez, je potrebno izbrati rahlo kisla in rodovitna tla, ki jim dodamo hlevski gnoj, umetna mineralna gnojila in jih preorjemo, da zagotovimo čim večji donos. Kvalitetne sadike položimo v vnaprej pripravljene sadilne luknje, ki morajo biti globoke dvakrat toliko kot je dolžina korenin sadike. Paziti je tudi potrebno, da je razmik v vrsti vsaj 1 m, da se bo lahko rastlina čim bolje razvijala.
Čas sajenja
Ribez je najbolje saditi spomladi po obdelavi tal. Če pa tal nismo uspeli pravočasno pripraviti, lahko ribez posadimo tudi jeseni. Za sajenje uporabimo zrele ali pa tudi zelene potaknjence. Razlikujejo se glede na čas odvzema. Zrele potaknjence smo odvzeli jeseni, ko je listje odpadlo, zelene pa med vegetacijo.
Izbira podlage za sajenje
Pri izbiri sadnega materiala je potrebno izbrati certificirane sadike, ki sodijo v zelo kvalitetno kategorijo sadnega materiala in ob uporabi take sadike bomo imeli večji donos. Pri izbiri sort rdečega ribeza vzamemo sorte, ki jih bomo vzgajali za uporabo svežih plodov, črni ribez pa najpogosteje predelamo. Pri izbiri igra veliko vlogo tudi odpornost na bolezni in škodljivce ter velikost jagod. Primernejši so odpornejši kultivarji z večjimi jagodami.
Sejanje
Čeprav lahko seme posejemo kadarkoli med letom, je najboljši čas spomladi, ko bo tudi vzkalilo. Pomembno je redno zalivanje tal, saj ribezu ustreza vlažna zemlja.
Sajenje sadik
Sadike oz. potaknjence moramo preden jih posadimo, postaviti v raztopino hlevskega gnoja, vode in ilovice. Sadimo samo zdrave, sveže sadike s 3 - 4 koreninicami, dolžine do 20 cm. V tla je potrebno zaorati hlevski gnoj in umetna mineralna gnojila. Ko so rahla tla tako pripravljena, izkopljemo sadilne luknje globine 40 cm, pri čemer pazimo na razmik v vrsti in med vrstami.
V vrsti mora biti razmik 1 - 1,5 m, med vrstami pa 2 - 2,5 m, saj bo le tako imela vsaka rastlina dovolj vode, svetlobe, hranilnih snovi in prostora za razvoj. V luknjo najprej nasujemo malo hlevskega gnoja in nato postavimo vanjo sadiko, ki jo zasujemo z zemljo in zalijemo s tekočim fosfornim gnojilom.
Potaknjence odrežemo 15 - 20 cm nad tlemi, da na vsaki rastlini ostaneta po 2 poganjka. Potrebno je vzdrževati vlažnost tal.
Vzgoja na vrtu
Ribez je potrebno pri vzgoji na prostem redno obrezovati. Čeprav je to ena odpornejših rastlin, jo je v primeru napada bolezni ali škodljivcev, zdraviti. Redno gnojenje in namakanje v času suše, zagotovita dober pridelek.
Vzgoja v rastlinjaku
Čeprav ribez v glavnem vzgajamo na prostem, ga lahko vzgajamo tudi v rastlinjaku, kar ima številne prednosti, kot je na primer možnost uravnavanja vlage in temperature. V rastlinjaku se pojavijo nalezljive bolezni redkeje kot na prostem, zato je potrebno uporabljati tudi manj kemikalij za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci.
V rastlinjaku so rastline tudi zaščitene pred neugodnimi vremenskimi pojavi, kot je toča in pozni spomladanski mraz. V primerjavi z vzgojo na prostem je pričakovani donos plodov v rastlinjaku veliko večji.
Vzgoja v posodah
Posoda, v kateri bomo vzgajali ribez, mora imeti prostornino najmanj 30 l, da se bodo lahko korenine čim bolje razvile. V posodo damo kompost na ilovnati osnovi, nato pa je potrebno rastlino vsaka 4 leta presaditi v posodo s svežim kompostom ter predhodno odstraniti čim več stare zemlje. Najboljše obdobje za presajanje rastline je od oktobra do marca.
Nega
Izvajamo ju, da rastlino zaščitimo pred boleznimi in škodljivci ter da dobimo čim obilnejši pridelek.
Vzdrževanje nasada
Zelo pomembno je paziti na novo spomladansko listje, ki je še posebej občutljivo na pozni spomladanski mraz. Ribez je potrebno redno namakati. Pri tem je potrebno še posebej paziti, da ne zalijemo listov, ker so še posebej podvrženi pojavu različnih, predvsem glivičnih, bolezni.
Rastlino je potrebno redno gnojiti in dognojevati. Izogibati se moramo uporabi gnojila z večjo količino dušika, ker bo to okrepilo rast vegetativnih delov rastline, oslabilo pa rast plodov. Med vrste ribeza je priporočljivo položiti zastirko, da se prepreči rast plevela. Poganjke lahko spomladi pokrijemo, da jih zaščitimo pred mrazom.
Obrezovanje
Ribez je potrebno v prvih dveh letih obrezati v obliko, podobno vazi. Na ta način bo prišlo več svetlobe do rastline, zmanjšal se bo pojav glivičnih bolezni in bo v splošnem pozitivno vplivalo na razvoj plodov.
V prvem letu je potrebno odrezati vsa manjša stebla in pustiti samo glavno steblo ter 4 stranska, ki rastejo v nasprotnih smereh. V drugem letu pustimo še 4 veje, ki rastejo v nasprotni smeri od glavnega stebla, ostale porežemo.
Vsako naslednje leto je potrebno obrezati nova stebla, ki bi rasla navznoter. Ob koncu vsakega leta ohranimo 4 najboljše poganjke. V četrtem letu je potrebno odstraniti stebla iz prvega leta. Mlade in bočne poganjke je potrebno redno odstranjevati.
Obiranje
Sočne plodove oberemo, ko dobijo značilno barvo za sorto (temno modro, rdečo in belo). Ob obiranju morajo biti plodovi rahlo zmehčani in sočni, kar je najpogosteje od junija do avgusta.
Skladiščenje
Zrele jagode je potrebno odstraniti z neposredne sončne svetlobe. Najbolje je, če jih shranimo za nekaj dni v hladilnik ali zamrznemo.
Bolezni in škodljivci
negativno vplivajo na rast in razvoj rastline ter zmanjšujejo njen pridelek. Za zaščito rastline lahko uporabimo različna kemična sredstva in tudi biološko kontrolo, ki jo predstavljajo žuželke, ki se prehranjujejo s škodljivci te kulture.
Ribezova rja
Ribezova rja najpogosteje napade črni ribez. Spore te glivične bolezni nastanejo v krošnjah dreves in jih potem do ribeza prenese veter. Bolezen prepoznamo po pojavu rumeno oranžnih madežev, ki so rahlo dvignjeni nad površino lista. Kasneje iz njih nastanejo rjave dlakaste strukture. Ko se namnožijo, pride do defoliacije (uničenja) listov. Rjo lahko zdravimo s kemikalijami ali preventivno z vzgojo kultur, ki so odporne na bolezni.
Plesen
Plesen se najpogosteje pojavi na grmih črnega ribeza, in sicer se pojavi sivkast prah na plodu, listih ali steblu. Plesen bistveno oslabi grm in ta postane podvržen drugim boleznim. Pojav plesni lahko preprečimo tako, da pazimo, da listi niso preveč izpostavljeni vlagi ter da poganjke redno obrezujemo.
Ribezova listna uš
Ribezova listna uš je zelenkasto rumene barve in dolga okoli 2 mm. Na listih se najpogosteje pojavi v poletnih mesecih in se z njimi prehranjuje. Listi izgubijo obliko in na njih se pojavijo rdečkasti madeži. Za zatiranje uši lahko uporabimo acetamiprid, azairachtin, cyantraniliprole in flupyridifurone.
Ribezova pršica
Posledica napada tega škodljivca je ponavadi sušenje in deformacija poganjkov. V 1 poganjku so 2 - 3 pršice. Najpogosteje napadejo črni ribez, rdečega redkeje. Zatiramo jo z uporabo žveplovih fungicidov s povečano koncentracijo (do 2 %).
Uporaba
Ribezove jagode vsebujejo v semenih vlaknine, ki uravnavajo delovanje prebavnega sistema. Iz koščic izdelujemo olje, ki znižuje holesterol, krvi tlak, pomaga proti revmi in drugim boleznim.
Ribez je naravni antioksidant in bogat z vitamini C, A, E, B6, B5 in B1. Te okusne in zdrave plodove uporabljamo za izdelavo raznih sokov, sirupov in likerjev. Iz njih lahko pripravimo marmelade in kreme ter jih lahko uporabimo pri peki peciva.
Ozimnica
Zanimivosti
Zelo je zanimivo, da so v srednjem veku zdravniki zelo cenili to rastlino.
V Ameriki je bilo veliko let prepovedano vzgajati črni ribez, ker so bili prepričani, da pomaga pri širjenju glivic ter negativno vpliva na lesno industrijo. Ponovno so ga začeli vzgajati šele leta 2003.
Ribezov sok pomaga tudi proti mrzlici.
Ribez je zelo cenjen širom sveta zaradi svojega odličnega okusa in hranilnih lastnosti.
Foto: Capri23auto / Pixabay
Dodaj odgovor