Nasveti za sajenje in vzgojo sadja in sadovnjakov ter seznam vseh sadnih dreves, ki uspevajo v naših krajih. Vse več ljudi se odloča za lastno pridelavo sadja in zelenjave. Če tudi sami spadate v to skupino in želite sami pridelati sadje, vam to z nasveti, ki smo jih pripravili za vsako posamezno rastlinsko vrsto, ne bo predstavljalo težav.
Po osnovnih lastnostih in vrsti plodov delimo sadje na agrume, jagodičasto sadje, pečkato sadje, koščičasto sadje, sadje z lupino (oreškasti plodovi) in subtropsko sadje. A tudi če ste v vrtnarjenju začetnik in se vam sama delitev ne zdi smiselna, ne skrbite, z našimi napotki lahko uspešno vzdržujete, obrezujete in vzgojite zdrave in kakovostne sadeže.
Popis rastlin
- Aronija
- Borovnica
- Breskev
- Brusnica
- Bučka
- Češnja
- Figa
- Haskap jagoda
- Hruška
- Ingver
- Jabolka (Jablana)
- Jagoda (Jagodnjak)
- Jajčevec
- Lešnik (Leska)
- Limona (Limonovec)
- Malina (Malinjak)
- Mandarina (Mandarinovec)
- Mandelj (Mandljevec)
- Marelica
- Murva
- Paprika
- Paradižnik
- Pomaranča (Pomarančevec)
- Ribez
- Rožič (Rožičevec)
Sadje je skupno ime za semena oziroma plodove večinoma trajnih dreves in grmovnic, botanično pa se od zelenjave razlikuje po tem, da ima semensko zgradbo, ki nastane iz oplojenega cveta, zelenjava pa se razvije iz drugih delov rastline.
Ali ste vedeli, da so okra, buča, grah, olive, kumare, bučke, paprika, jajčevci in paradižnik pravzaprav sadje, a ker niso ne sladki ne kisli, se v kulinariki uporabljajo kot zelenjava? Ali da sta botanično gledano lubenica in melona dejansko zelenjava, čeprav ju imamo za sadje? Pri sadju in zelenjavi obstajajo razlike, na podlagi katerih se rastlinske vrste s plodovi botanično uvrščajo med sadje in zelenjavo.
Zelenjava, ki je sadje
Sadje gojijo na vseh celinah in uspeva na vseh območjih, kjer so za določene vrste primerne podnebne razmere in ugodna sestava tal. Velja za visoko vrednostno živilo in nutricionisti poudarjajo, da bi ga morali uživati vsak dan, je pa vprašljivo, kakšna je dejanska hranilna in prehranska vrednost sadja, ki ga kupujemo v trgovskih centrih in na tržnicah.
Poleg tega, da takšno sadje namesto na soncu, dozori med skladiščenjem in transportom do prodajnega mesta, ga pogosto obdelajo z raznimi škodljivimi kemikalijami. Tudi po temeljitem pranju na takšnih sadežih ostanejo ostanki škodljivih snovi, zato teh sadežev ni možno primerjati z ekološko pridelanimi sadeži, ki imajo boljši in bolj naraven okus.
Preden zasadite sadovnjak, se je potrebno dobro pripraviti in narediti načrt, še posebej, če se nameravate s sadjarstvom ukvarjati poklicno. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, vendar večina sadnega drevja potrebuje veliko svetlobe in toplote, kar je odvisno od izpostavljenosti, nadmorske višine, geografske širine itd. Sadnemu drevju najbolj ustrezajo nagnjeni tereni, saj se v tem primeru voda ne zadržuje in korenine rastlin niso v nevarnosti.
Idealna mesta za gojenje sadovnjakov so sončne lege, zaščitene pred neposrednim vetrom, večini vrst pa ustrezajo šibko kisla in dobro prepustna tla. Če so v bližini zemljišča, kjer pripravljate sadovnjak, grmovje ali divje sadne vrste, ki bi lahko bile okužene z boleznimi in škodljivci, jih je potrebno izkrčiti.
Sadno drevje lahko sadimo jeseni in pozimi ali zgodaj spomladi. Pomembno je le, da zemlja ni premokra ali zmrznjena. Nekaj mesecev pred sajenjem bi bilo dobro narediti analizo tal in jih po potrebi pognojiti z ustreznimi gnojili.
Po sajenju sadik je priporočljivo ograditi sadovnjak, ker so mlada sadna drevesa poslastica za razne glodavce. Ko je sadno drevje posajeno, ga je potrebno redno vzdrževati, postopek pa se razlikuje glede na vrsto, ki jo gojimo. Vse potrebne informacije o vzdrževanju posamezne vrste najdete na našem seznamu, kjer poleg podrobnih navodil o sajenju, vzgoji in vzdrževanju sadnih nasadov najdete še veliko drugih koristnih nasvetov.
Foto: Jenő Szabó / Pixabay