• Preskoči na primarno navigacijo
  • Preskoči na glavno vsebino
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge

Vrtnarica

sajenje in vzgoja rastlin

  • A-Ž
  • Sadje
  • Zelenjava
  • Začimbe
  • Rože
  • Grmovnice
  • Drevesa
  • Sukulente
  • Žita
  • Industrijske rastline
  • Samonikle rastline
sadje

Sadje

Nasveti za sajenje in vzgojo sadja in sadovnjakov ter seznam vseh sadnih dreves, ki uspevajo v naših krajih. Vse več ljudi se odloča za lastno pridelavo sadja in zelenjave. Če tudi sami spadate v to skupino in želite sami pridelati sadje, vam to z nasveti, ki smo jih pripravili za vsako posamezno rastlinsko vrsto, ne bo predstavljalo težav.

Po osnovnih lastnostih in vrsti plodov delimo sadje na agrume, jagodičasto sadje, pečkato sadje, koščičasto sadje, sadje z lupino (oreškasti plodovi) in subtropsko sadje. A tudi če ste v vrtnarjenju začetnik in se vam sama delitev ne zdi smiselna, ne skrbite, z našimi napotki lahko uspešno vzdržujete, obrezujete in vzgojite zdrave in kakovostne sadeže.

Popis rastlin

  • Aronija
  • Borovnica
  • Breskev
  • Brusnica
  • Bučka
  • Češnja
  • Figa
  • Haskap jagoda
  • Hruška
  • Ingver
  • Jabolka (Jablana)
  • Jagoda (Jagodnjak)
  • Jajčevec
  • Lešnik (Leska)
  • Limona (Limonovec)
  • Malina (Malinjak)
  • Mandarina (Mandarinovec)
  • Mandelj (Mandljevec)
  • Marelica
  • Murva
  • Paprika
  • Paradižnik
  • Pomaranča (Pomarančevec)
  • Ribez
  • Rožič (Rožičevec)

Sadje je skupno ime za semena oziroma plodove večinoma trajnih dreves in grmovnic, botanično pa se od zelenjave razlikuje po tem, da ima semensko zgradbo, ki nastane iz oplojenega cveta, zelenjava pa se razvije iz drugih delov rastline.

Ali ste vedeli, da so okra, buča, grah, olive, kumare, bučke, paprika, jajčevci in paradižnik pravzaprav sadje, a ker niso ne sladki ne kisli, se v kulinariki uporabljajo kot zelenjava? Ali da sta botanično gledano lubenica in melona dejansko zelenjava, čeprav ju imamo za sadje? Pri sadju in zelenjavi obstajajo razlike, na podlagi katerih se rastlinske vrste s plodovi botanično uvrščajo med sadje in zelenjavo.

Zelenjava, ki je sadje

Sadje gojijo na vseh celinah in uspeva na vseh območjih, kjer so za določene vrste primerne podnebne razmere in ugodna sestava tal. Velja za visoko vrednostno živilo in nutricionisti poudarjajo, da bi ga morali uživati ​​vsak dan, je pa vprašljivo, kakšna je dejanska hranilna in prehranska vrednost sadja, ki ga kupujemo v trgovskih centrih in na tržnicah.

Poleg tega, da takšno sadje namesto na soncu, dozori med skladiščenjem in transportom do prodajnega mesta, ga pogosto obdelajo z raznimi škodljivimi kemikalijami. Tudi po temeljitem pranju na takšnih sadežih ostanejo ostanki škodljivih snovi, zato teh sadežev ni možno primerjati z ekološko pridelanimi sadeži, ki imajo boljši in bolj naraven okus.

Preden zasadite sadovnjak, se je potrebno dobro pripraviti in narediti načrt, še posebej, če se nameravate s sadjarstvom ukvarjati poklicno. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, vendar večina sadnega drevja potrebuje veliko svetlobe in toplote, kar je odvisno od izpostavljenosti, nadmorske višine, geografske širine itd. Sadnemu drevju najbolj ustrezajo nagnjeni tereni, saj se v tem primeru voda ne zadržuje in korenine rastlin niso v nevarnosti.

Idealna mesta za gojenje sadovnjakov so sončne lege, zaščitene pred neposrednim vetrom, večini vrst pa ustrezajo šibko kisla in dobro prepustna tla. Če so v bližini zemljišča, kjer pripravljate sadovnjak, grmovje ali divje sadne vrste, ki bi lahko bile okužene z boleznimi in škodljivci, jih je potrebno izkrčiti.

Sadno drevje lahko sadimo jeseni in pozimi ali zgodaj spomladi. Pomembno je le, da zemlja ni premokra ali zmrznjena. Nekaj ​​mesecev pred sajenjem bi bilo dobro narediti analizo tal in jih po potrebi pognojiti z ustreznimi gnojili.

Po sajenju sadik je priporočljivo ograditi sadovnjak, ker so mlada sadna drevesa poslastica za razne glodavce. Ko je sadno drevje posajeno, ga je potrebno redno vzdrževati, postopek pa se razlikuje glede na vrsto, ki jo gojimo. Vse potrebne informacije o vzdrževanju posamezne vrste najdete na našem seznamu, kjer poleg podrobnih navodil o sajenju, vzgoji in vzdrževanju sadnih nasadov najdete še veliko drugih koristnih nasvetov.

Foto: Jenő Szabó / Pixabay

Primarna stranska vrstica

Zadnje objave

rožičevec

Rožič (Rožičevec)

Rožičevec (lat. Ceratonia siliqua) je lesnata rastlina iz družine metuljnic (Fabaceae), kamor … [več] o temRožič (Rožičevec)

spominčica

Spominčica

Spominčica (lat. Myosotis) je samonikla rastlina iz družine srhkolistovk (Boraginaceae). … [več] o temSpominčica

repa

Repa

Repa (Brassica rapa var. rapa) je dvoletna korenovka iz družine križnic (Brassicaceae), iz … [več] o temRepa

petunija

Petunija

Petunija (lat. Petunia) je enoletna cvetnica, ki izvira iz Južne Amerike in prihaja iz družine … [več] o temPetunija

por

Por

Por (lat. Allium porrum) je rastlina s podolgovatimi zelenimi, sivozelenimi ali modrikastimi … [več] o temPor

rdeča pesa

Rdeča pesa

Rdeča pesa (lat. Beta vulgaris var. conditiva) je dvoletna zelenjava iz rodu pes (Beta) in … [več] o temRdeča pesa

javor

Javor

Javor (lat. Acer) je listopadno drevo, ki izvira iz goratih predelov Evrope, Kavkaza in … [več] o temJavor

hrast

Hrast

Hrast (lat. Quercus) je drevo, ki ima z gospodarskega vidika pri nas najvišjo vrednost. Izhaja … [več] o temHrast

Footer

Informacije

  • O nas
  • Kontakt
  • Marketing
  • Pogoji uporabe

Partnerji

  • Domače branje
  • Moja Ozimnica
  • Sanjska knjiga

Vrtnarica

Vrtnarica je največja enciklopedija rastlin, ki je nastala iz ljubezni do rastlin. Na Vrtnarici deluje ekipa vrtnarjev z dolgoletnimi izkušnjami pri sajenju, vzgoji in negi rastlin.

EN | HR | RS
english | hrvatski | srpski

Copyright © 2021.–2023. by Gastro Mreža. Vse pravice pridržane. Prepovedan je prenos vsebin, brez navedbe virov. Web: Informativka