Nasveti, kako prepoznati užitne samonikle rastline in kako jih lahko sami vzgojimo. Za lažje prepoznavanje samoniklih rastlin, njihove strupenosti, zdravilnih lastnosti ter načinov sajenja in vzgoje smo pripravili seznam vseh rastlin, ki spadajo v kategorijo samoniklih rastlin.
Samonikle užitne rastline so poleg lova, zagotovo najstarejši vir razpoložljive hrane za ljudi. Njihova uporaba je še vedno značilna za družbe in skupnosti, ki se niso prilagodile civilizaciji. V zadnjih desetih letih je zanimanje za samonikle rastline v porastu. Ljudje jih najpogostejše iščejo v času pomanjkanja hrane zaradi naravnih katastrof in zato počasi ponovno prevzemajo svoje prvotno mesto v prehrani ljudi.
Nabiranje samoniklih rastlin je v Sloveniji najbolj razširjeno na Primorskem, te rastline pa so za razliko od gojenih bistveno bogatejše z minerali in vitamini ter manj onesnažene z različnimi strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v današnjem kmetijstvu. Oglejte si rastlino, ki vas zanima, in ugotovite, kje jo poiskati v naravi ali kako jo lahko vzgojite sami doma.
Popis rastlin
- Artičoka
- Bezeg
- Bršljan
- Čemaž
- Detelja
- Drobnjak
- Gabez
- Ivanjščica
- Kamilica
- Kopriva
- Lucerna
- Mah
- Materina dušica
- Meta
- Motovilec
- Narcisa
- Netresk
- Pampaška trava
- Pelin
- Rukola
- Sivka
- Spominčica
- Trava
- Trpotec
- Žajbelj
Pomembno je upoštevati, da pri nabiranju teh rastlin ne smemo biti požrešni, saj je od naše korektnosti odvisen tudi živalski svet, ki se prehranjuje s samoniklimi rastlinami, ter da nabirajmo samo tiste vrste, ki jih poznamo. Zaščitene in redke vrste samoniklih rastlin so zakonsko zaščitene, njihov nabiranje pa je dovoljeno le v ekstremnih in nadzorovanih razmerah.
Užitne samonikle rastline so vrsta rastlin, ki so varne za prehrano ljudi. Poznavanje užitnih rastlin je spretnost, ki lahko reši življenje in je odličen način za interakcijo z lokalnim ekosistemom ter dodajanje raznolikosti vaši običajni prehrani. Divje užitne rastline rastejo v skoraj vseh ekosistemih. Mnoge samonikle rastline so pleveli in rastejo v bližini človeških bivališč. Druge rastejo globoko v divjini, ob potokih, na gorskih travnikih ali v gozdovih. Najboljši način za začetek iskanja hrane je raziskovanje, katere vrste užitnih rastlin rastejo na vašem območju. Kot vedno je najbolje izbrati rastline, za katere je manj verjetno, da bodo onesnažene zaradi bližnjih cest ali človeškega razvoja.
V Sloveniji sta zagotovo najbolj znani samonikli rastlini regrat in bezeg, iz katerih pripravljajo priljubljene vrste ozimnic, medtem ko so postali divja čebula, šparglji, divji česen, vodna kreša prave poslastice v gastronomiji.
Najboljši način za prepoznavanje užitnih samoniklih rastlin je, da sledite univerzalnemu testu užitnosti rastline. Test se izvede tako, da rastlino žvečite, kuhate in zaužijete v majhnih porcijah ter nato počakate, da vidite, kako se telo nanjo odzove. To ne velja za gobe in rastline z mlečnim sokom, dlakami, bodicami, dežnikastimi cvetovi ali svetlečimi voščenimi listi. Zelene in bele jagode so običajno znaki neužitne rastline.
Če je užiten en del rastline, niso nujno užitni vsi njeni deli. Preden zaužijete celotno rastlino, je potrebno ločiti cvetove, korenine, liste in stebla rastline ter dele posebej preizkusiti pred zaužitjem cele rastline in, če je le mogoče, rastlino vedno temeljito pregledati.
Foto: pasja1000 / Pixabay