Vrtnica (lat. Rosa) je zelnata rastlina iz družine rožnic (Rosaceae). V družini predstavlja enega izmed 115 rodov, med katerimi so tudi številne užitne vrste, kot so slive, mandlji, marelice, hruške in jagodnjak.
Od ostalih bolj znanih rodov pa sodijo v družino še plahtica (lat. Alchemilae herba L.), glog (lat. Crataegus laevigata), skorš (lat. Sorbus domestica) in petoprstnik (lat. Potentilla).
Rod vrtnic ima okoli 200 vrst, ki so razširjene po celem svetu. Vrtnice so zelo priljubljene za vzgojo, zato ne preseneča, da obstaja veliko ljudskih poimenovanj, med katerimi so gavtroža, gartroža, šipek. Latinsko poimenovanje Rosa izvira iz grške besede "rhodon", kar je sinonim za nežno ali delikatno.
Večinoma je zelnata rastlina, ki sčasoma zraste v obliko grma ali drevesa. Korenine so močne in zelo razvejane, da lahko veliko rastlino obdržijo pokonci. Steblo je v spodnjem delu ravno, proti vrhu se zvije. Sprva je gladko in zeleno, kasneje lahko delno oleseni in je prekrito s trnjem, ki je sprva zelene barve, kasneje pa rjavkaste oziroma rdečkaste barve. Stebla s cvetovi so enoletna, najpogosteje zelene barve in zelo gladka.
Listi so sprva rdečkasti in mehki, kasneje pa postanejo zeleni, kožnati in nazobčani. Velikost cveta je odvisna od vrste in ga sestavlja nekaj vrst dišečih cvetnih listov, čeprav imajo nekatere vrste samo eno vrsto cvetnih listov.
Vrtnica cveti od pomladi do poznega poletja, odvisno od vrste. Cvetovi so lahko beli, rožnati, rumeni in rdeči ali pa kombinacija teh barv. Plod je zelen in okrogel, nekatere vrste pa imajo za plod rdeči šipek, ki vsebuje semena.
Vrtnica je ena izmed najbolj razširjenih vrst na svetu, tako da jo vzgajajo v različnih podnebnih razmerah in na različnih področjih. Cvet ima veliko simbolike, povezan je tudi z moderno kulturo. Danes pa se vrtnica najpogosteje vzgaja kot rezano cvetje, ima pa že tudi dolgoletno uporabo v kozmetiki in proizvodnji parfumov.
Sorodniki
Vrste
Vrtnica je ena izmed najstarejših vzgajanih kultur za okraševanje vrtov, zato ne preseneča dejstvo, da obstaja več kot 3.000 vrst in hibridov. Čeprav se vrtnice najpogosteje razlikujejo po barvi in obliki cvetov, se vrste razlikujejo tudi po velikosti in obliki grma. Večina jih izvira iz Rosa canine, navadnega šipka, s kultivacijo pa so vzgojili številne priljubljene vrste, ki jih poznamo danes. Na žalost ne obstaja natančna sistematizacija vseh vrst vrtnic, delimo pa jih v 3 osnovne skupine: botanične ali divje vrtnice, starinske vrtne vrtnice in moderne vrtne vrtnice. Z nadaljnjo sistematizacijo jih delimo v manjše skupine.
Divje ali botanične vrtnice
Divje vrtnice so osnovna vrsta, iz katere so bile vzgojene vse ostale vrste. Naravno so se razširile po celi Evropi, delu Afrike ter Azije. V naravi so samonikle, lahko pa jih vzgajamo tudi komercialno.
Zelo so bodeče in rastejo kot nepravilen grm. Cvetovi imajo eno vrsto cvetnih listov rožnate barve. Cvetijo poleti, plod pa dozori jeseni. Rdečkasti plod, šipek, uporabljamo pri pripravi čaja, likerjev ali marmelade, ker ima zdravilne lastnosti.
Starinske vrtne vrtnice
so predhodnice modernih hibridov in so jih vzgajali kot okrasno vrsto. Zaradi nepravilne rasti in bodečih stebel so bolj podobne divjim vrtnicam. Cvetovi so manj kvalitetni, večinoma se vzgajajo kot okrasni grmi na vrtovih.
Čajevke
Čajevke so skupina hibridnih grmičastih vrtnic, za katere so značilna dolga močna stebla z malo trni. Na vrhu vsakega stebla je velik cvet intenzivnega vonja in različnih barv. Najpogosteje se vzgajajo za rezano cvetje.
Grmičaste vrtnice
Te vrtnice se najpogosteje vzgajajo na našem področju. Oblikujejo grme, ki so široki do 3 m. Pogosto so zelo bogate s cvetovi in odporne na težje vremenske pogoje ter bolezni. Dobro prenašajo mestno onesnaženost in so pogoste tudi v parkih.
Vzpenjalke
Vzpenjalke so priljubljena vrsta za prekrivanje delov vrta ali stavb. Za njihovo vzgojo potrebujemo pergolo ali ograjo za vzpenjanje. Pogosto jih uporabljajo tudi za izdelavo prehodov in lokov. Veje se zlahka zvijejo in zelo hitro rastejo. Cvetovi so manjši in jih je na enem steblu več. Cvetijo od začetka poletja do jeseni.
Japonski šipek
Japonski šipek (lat. Rosa rugosa) sodi v hibridne vrste in lahko zraste do 2 m višine. Drevesno steblo ohranimo kot edino in glavno, iz zelenih stebel in listov naredimo okrogel grmiček. Cvetovi so manjši, vendar različnih barv in zelo močnega vonja.
Atrijske vrtnice
Atrijske vrtnice (lat. Patio) so oblika hibridno vzgojene rastline, pri kateri grm ni višji od 40 cm. Grm je zelo kompakten in okrasen, cvetovi so majhni (premer do 3 cm). Te vrste najpogosteje gojimo v cvetličnih loncih.
Pokrovne vrtnice
se najpogosteje plazijo po tleh in prekrivajo dele, na katerih rastejo, zato so primerne za področja, na katerih ni možno gojiti trave. Imajo zelo gosto listje in so zelo odporne, tako da jim ni potrebno posvetiti veliko nege.
Gojenje
Vrtnice so ena najbolj vzgajanih cvetočih rastlin in zaradi stoletne vzgoje so natančno znane potrebe posamezne vrste. Čeprav obstajajo vrste, ki so odporne na težje pogoje, nekatere vrste potrebujejo več pozornosti, da imajo zadovoljiv videz. V nadaljevanju navajamo najboljše načine vzgoje vrtnic.
Kolobarjenje
Vrtnica se odlično ujema z drugimi in je odlična izbira bogatih vrtov. Ne moti je bližina okrasnih dreves niti nižjih rož, najbolje pa se ujame z potoniko, sivko, mačjo meto in španskim bezgom. Ima stalno mesto, kjer raste kot trajnica, zato je potrebno zagotoviti dovolj prostora za njeno vzgojo. Ne ustreza pa ji bližina trajnic, ki se širijo, vsiljivih plezalk ali iglavcev.
Zalivanje
Vrtnica je zelo odporna na vremenske pogoje, vendar je potrebno biti pozoren na zalivanje pri vzgoji mlade rastline. Največjo potrebo po vodi ima poleti, ko jo je potrebno zalivati dvakrat tedensko s postano vodo ali deževnico. Zalivamo jo pri koreninah, zelo pomembno pa je, da v veliki vročini ne polivamo listov. Najbolje je uporabljati kapljično namakanje.
Gnojenje
Vrtnice je potrebno pravilno dohranjevati, če želimo, da bodo bolj bogato cvetele. Prvo leto posajene sadike ni potrebno dodatno gnojiti, starejše vrtnice pa je potrebno dohranjevati spomladi pred prvim cvetenjem. Uporabimo lahko hlevski gnoj ali organsko gnojilo ter mineralna gnojila na dušikovi osnovi (npr. NPK) ali foliarna gnojila, ki se nanašajo preko listov. Organska ali mineralna gnojila razporedimo v zemljo 10 cm od rastline.
Razmnoževanje
Vrtnice razmnožujemo s semeni ali cepljenjem. Semena naberemo iz zrelega ploda, ki ga posušimo in odpremo ter ločimo semena od preostanka organskega materiala.
Najpogosteje pa se razmnožujejo s cepljenjem. Z letošnje rastline pozno poleti odrežemo polzrele poganjke (cepiče), ki jih odrežemo z ostrim nožem ali škarjami (dolžina 10 - 15 cm) in odstranimo ostanke listov ali cvetov. Spodnji del potopimo v hormonski preparat, kjer poženejo korenine in cepič prestavimo v substrat za sajenje. Pokrijemo s plastično vrečko, da preprečimo izsušitev.
Presajanje
Vrtnice presajamo spomladi ali jeseni. Celo rastlino je potrebno skupaj s korenino odstraniti iz posode in presaditi v sadilno luknjo. Tla je potrebno predhodno dobro zrahljati in poskrbeti, da je prostor dvakrat širši od dosedanjih korenin. Če rastlino neposredno presajate iz zemlje, pazite da s kopanjem ne presekate korenin. Rastline ne prenašamo tako, da jo držimo za steblo, ampak v najlonu. Pomembno je tudi, da jo posadimo na isti ravni in da zemlja ni preveč stisnjena, saj drugače korenine ne morejo dihati. Potrebno jo je še zaliti in spremljati 3-4 tedne, dokler si ne opomore.
Tla
Vrtnice lahko rastejo na različnih tipih tal, kar je odvisno od njihove vrste. Rade imajo globoka humusna tla, lahko pa jih vzgajamo tudi na ilovnatih ali peščenih ter rahlo kislih tleh. Pred sajenjem je potrebno tla pravilno pripraviti, kar vključuje odstranitev korenin, oranje na globini 20 cm in mehansko drobno drobljenje vrhnje plasti. Vrtnice sicer dobro prenašajo tudi manj rodovitna tla, vendar pa je za bujnejše cvetove potrebno zagotoviti humusna in rodovitna tla. Pomembno je tudi, da so stalno dobro drenirana in ne zadržujejo vode.
Podnebje
Vrtnica je rastlina zmernega podnebja, ravno tako dobro pa uspeva tudi v celinskem in sredozemskem podnebju. Za komercialno vzgojo je potrebno toplejše celinsko podnebje.
Vrtnici ustreza sončna lega, uspeva pa tudi v polsenci. Pomembno je, da je zaščitena pred neposrednim vetrom. Dobro prenaša urbana področja in mestno onesnaženje.
Divje vrtnice dobro prenašajo tudi bolj sušna področja in so razširjene po Aziji in Afriki.
Sajenje
Vrtnica ni priljubljena le zaradi privlačnega videza, ampak tudi zaradi enostavnega sajenja. V nadaljevanju navajamo nasvete, da bo sajenje čim bolj uspešno.
Čas sajenja
Vrtnice je optimalno saditi konec poletja, da se do pomladi ukoreninijo in poženejo mladike. Za optimalni razvoj potrebujejo temperaturo nad 12°C. Lahko jih posadimo tudi spomladi, vendar je manjša verjetnost, da bodo isto leto tudi cvetele.
Izbira podlage
Eden najpogostejših načinov razmnoževanja vrtnic, ki je še posebej pomemben pri vzgoji novih hibridov, je cepljenje. Za podlago najpogosteje izberemo eno izmed divjih vrst (najpogosteje navadni šipek (lat.Rosa canina)). Pozno poleti cepimo z zelenimi poganjki (cepiči) in ovijemo z zaščitnim trakom, ki ščiti pred zmrzovanjem in težjimi zimskimi pogoji. Cilj je kultivirana rastlina, ki ohrani lastnosti obeh matičnih rastlin.
Sejanje
Vrtnico je možno vzgojiti iz semen, čeprav zelo redko. Na tak način ne dobimo vrtnice z istimi lastnostmi, je pa bolj odporna na bolezni in težje vremenske pogoje. Seme zberemo iz zrelih plodov in ga kasneje dezinficiramo. Za boljšo kalitev ga je obvezno tudi stratificirati. Položimo ga med dva sloja vlažne kuhinjske brisače in ga za 2 meseca pustimo pri temperaturi 5 - 7°C.
Seme sejemo v rahlo in humusno zemljo pri sobni temperaturi. Za klitje bo zahtevalo tudi dovolj svetlobe. Mlada rastlina je zelo občutljiva na velike količine vode, vendar mora biti zemlja vseeno vlažna. Mladih sadik ne nosite prekmalu na neposredno sončno svetlobo, saj lahko povzroči opekline ali ozebline.
Sajenje sadik
Najlažji način vzgoje vrtnic je sajenje zdravih sadik. Kadar jih sadimo v komercialni namen, je sajenje mehansko. Pomembno je, da sadimo v rahlo in čisto zemljo ter na isti globini kot je vrtnica rasla do sedaj. Sadike morajo rasti v posodah, imeti razvite korenine in biti zaščitene pred boleznimi. Mlade rastline zahtevajo povečano skrb za vlažnost in oporo, ki jim omogoča pravilnejšo rast. Pri pokončnih vrtnicah je to lahko navadna palica, pri plezalkah pa pergola.
Gojenje na vrtu
Na vrtu vrtnico najpogosteje vzgajamo kot okrasno rastlino. Zagotoviti ji je potrebno dovolj sonca, v največji vročini pa ji omogočiti tudi delno senco. Najbolj priljubljene vrste za vzgojo na prostem so večji grmičasti hibridi, vzpenjalke in japonski šipek. Priljubljene pa so tudi pokrovne vrtnice, ki lahko uspevajo tudi v težjih pogojih in prekrijejo tla.
Gojenje v rastlinjaku
Vzgoja v rastlinjaku je optimalna za proizvodnjo sadik ali rezanega cvetja. Za vzgojo sadik so zaželene dvignjene gredice ter namakalni in ogrevalni sistem, ki bosta pozimi omogočila optimalne pogoje. Če vrtnice vzgajamo za rezano cvetje, vzgoja v zaprtem prostoru omogoča zgodnejše nabiranje, lepše, bogatejše in manj poškodovane cvetove ter optimalni pridelek. V toplem vremenu je potrebno rastlinjak redno zračiti, v hladnem vremenu pa vzdrževati temperaturo nad 10°C. Zalivanje izvajamo s kapljičnim namakanjem.
Gojenje v posodah
Za vzgojo v posodah so optimalne samo določene vrste rož in najpogosteje so to atrijske vrtnice. Izberemo posodo z vsaj 60 cm globine in dno zapolnimo s kamenčki ali koščki keramike. Spomladi potrebuje humusno zemljo in redno dognojevanje. Namesto, da škropimo liste je bolje 1-2-krat tedensko namočiti cvetlični lonec. Optimalna lega je v polsenci, zaščitena pred sunki vetra.
Nega
Čeprav je vrtnica zelo odporna rastlina, je v njeno oblikovanje potrebno vložiti veliko truda, če želimo lepše in bolj bogate cvetove ter lepo obliko grma. V nadaljevanju navajamo vse potrebno, da boste dobili bogat grm vrtnice.
Faza mirovanja
Vrtnica v zimskih mesecih miruje. Jeseni odvrže listje in se pripravi na fazo mirovanja ter manjšo količino hranil. Čeprav dobro prenaša nizke temperature, je potrebno korenine zaščititi z zastirko ali slamo. Z agrotekstilom lahko pokrijemo celo rastlino in s tem preprečimo pokanje vej pod težo snega.
Obrezovanje
Za pravilno rast in vzgojo reprezentativnih cvetov je pomembno vrtnico pravilno obrezovati. Vrtnico obrežemo po cvetenju. Cvetove odstranimo še preden se posušijo, da se zmanjša poraba energije za razvoj plodov.
Jeseni obrežemo veje, ki bi popokale pod težo snega. Pravo obrezovanje pa je spomladi, ko stare veje skrajšamo za 2 dolžini, enoletne veje pa pustimo. Pri vzpenjalkah je potrebno odstraniti veje, ki so starejše od 4 let in nimajo poganjkov. Med cvetenjem pa obrežemo cvetove in del poganjkov, da se zagotovijo večji in bolj zdravi cvetovi.
Obiranje
Če obiramo plodove vrtnice (šipek), je optimalni čas od avgusta do septembra. Šipek je zrel, ko je povrhnjica rdeče barve. Šipek, ki ga bomo uporabljali za pripravo čaja, sušimo na neposredni sončni svetlobi, dokler se povrhnjica ne skrči in sredica ni več vlažna.
Kadar pa vrtnice nabiramo kot okrasno rezano cvetje, je čas odvisen od tehnološke zrelosti. Dolga stebla odrežemo z ostrimi škarjami. Pomembno je, da cvet še ni popolnoma odprt.
Ko pa nabiramo cvetne lističe za izdelavo parfumov, mora biti večina cvetov popolnoma odprtih.
Skladiščenje
Posušeni šipek hranimo v papirnih vrečkah, svežega pa polnimo v platnene vreče in ga lahko do 1 meseca skladiščimo na hladnem in temnem mestu.
Rezane vrtnice je potrebno postaviti v vodo temperature 2°C, da ostanejo sveže.
Bolezni
Čeprav je vrtnica zelo odporna na zunanje pogoje, lahko nasadu škoduje nekaj bolezni, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Črna listna pegavost vrtnic
Črna listna pegavost vrtnic (lat. Marsonnina rosae) je zelo razširjena bolezen, katere prvi simptomi so nepravilne rjave ali črne pege na zgornjem delu listov. Kasnejši razvoj bolezni povzroči, da listi porumenijo in odpadejo. Patogen lahko v tleh ostane dolgo, zato je okuženo listje potrebno nabrati in ga zažgati ter porezati okužene dele rastline. Dobra preventiva je zimska uporaba sredstva proti glivicam.
Šipkova rja
Šipkova rja (lat. Phragmidium disciflorum) - prvi simptomi te bolezni so oranžni skupki na spodnjem delu lista. List lahko kasneje odpade ali se nakodra. Bolezen je potrebno čim prej opaziti in odstraniti okužene dele rastline. Dobra preventiva je uporaba fungicida in zdravih sadik.
Vrtnična plesen
Vrtnična plesen (lat. Pseudoperonospora sparsa) se najpogosteje pojavi pri vzgoji v rastlinjaku, saj se širi ob toplem in vlažnem vremenu. Najprej listi pordečijo, nato se pojavijo črne pege in list se postopno posuši. Pomembno je uporabljati zdrave sadike in zaprte prostore redno zračiti, pri zemlji za sajenje pa uporabiti fungicide.
Škodljivci
Poleg bolezni se na številnih hibridnih vrstah pogosto pojavijo škodljivci, ki lahko na vrtnicah povzročijo resne estetske težave.
Šipkova zavrtalka
je škodljivec, ki svoja jajčeca odlaga v poganjke. Preden se odprejo, na njih pogosto gnezdi, neredko pa tudi skozi njih naredi kanale. Poganjek, v katerem so se ugnezdili, se posuši in propade. Okužene poganjke je potrebno odrezati in zažgati, preden se razvije gosenica.
Vrtnični škržat
Vrtnični škržat (lat. Edwardsiana rosae) prezimi pod povrhnjico stebla in spomladi na spodnjem delu lista odlaga jajčeca. Ličinke se hranijo s sokovi in povzročijo bele madeže, ki se sčasoma širijo, list pa se kodra in suši. Iznebimo se ga pred zimo tako, da odrežemo dele, na katerih je odložil jajčeca. Okužene rastline zažgemo.
Listne uši
so spomladi pogost pojav na vrtnicah. Zanimivo je, da bolj napadajo rastline v senci. Hranijo se s sokovi in napadajo v velikih skupinah. Posledica je kodranje listov in slabo razviti poganjki. Preženemo jih z insekticidom, ki ga poškropimo po okuženih delih.
Uporaba
Čeprav vrtnico najpogosteje gojimo kot okrasni grm na dvoriščih in v parkih, ima pomembno vlogo v številnih panogah. V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših.
Ozimnica
Kulinarika
Cvetni listi vrtnice so užitni in jih lahko uporabimo kot dekoracijo na tortah ali slaščicah. Iz njih izdelujemo rožno vodo, ki jo v slaščičarstvu pogosto uporabljajo za slajenje ali aromatiziranje slaščic, še posebej v orientalski kulinariki. Rožno vodo pripravimo iz posušenih cvetnih listov, ki jih prelijemo z vročo vodo in kasneje odcedimo.
Posušeni cvetni listi so pogosto dodatek slaščicam ali koktajlom. Iz šipka, plodu divje vrtnice, ponavadi pripravljamo marmelado, čaj ali likerje.
Kozmetika
Rožna vodica se v kozmetiki uporablja za umivanje obraza, ker koži vrača elastičnost in sijaj. Suho stisnjeno olje vrtnice se uporablja za nego zrele kože kot dodatek kremam in parfumom ter je izredno cenjeno. Olje spodbuja celjenje manjših poškodb na koži in preprečuje infekcije. Največji proizvajalec rožnega olja je Dolina vrtnic v Bolgariji. Poleti se odvija nabiranje cvetnih lističev in različni festivali zaradi katerih celotno področje opojno diši.
Medicina
Vrtnice uporabljajo tudi v ljudski medicini, in sicer najpogosteje neškropljene cvetne liste. Rožno vodico lahko uporabljamo kot prehranski dodatek za zdravljenje prebavnih težav. Še bolj je učinkovit sirup, ki ga pijemo po 1 žličko dnevno in ima odvajalni učinek. Kadar imamo težave z vnetim ali bolni področjem okoli oči, imamo lahko na vekah cvetne liste vrtnic. Iz mešanice rožnega olja in ingverja pripravljajo kapljice za nos, ki pomagajo pri preprečevanju krvavitev iz kapilar.
Zanimivosti
Zgodovina vrtnic se začne v davnini, vidnejši vpliv pa je viden v antični Grčiji, kjer so jo uporabljali v obredih, posvečenih Afroditi. V rimskem cesarstvu se je še povečal njen pomen v kozmetične namene. V srednjem veku je bila v krščanski kulturi proglašena za Marijin cvet, zato se je njen pomen še povečal. Do danes je ostala vrtnica ena najbolj priljubljenih rož in letno vzgojijo na tone rezanega cvetja za obdarovanje.
Zanimivo je, da je vrtnica roža, ki jo največkrat podarimo. Primarno je to zaradi lepote, vonja in lahke dostopnosti. Vendar pa je pri obdarovanju dobro poznati simboliko, ki je povezana z vrtnicami.
Vljudno je podariti neparno število vrtnic (1 ali 3). Rdečo vrtnico podarimo ljubljeni osebi, saj je simbol romantike in strasti. Bele vrtnice simbolizirajo nedolžnost in se pogosto uporabljajo pri porokah ali se podarijo prijateljem. Rumene vrtnice nakazujejo ljubosumje in ni dvoma o sporočilu šopka rumenih vrtnic. Rožnate vrtnice izražajo nežnost in simpatijo, zato se najpogosteje podarjajo za materinski dan.
Zanimivo je, da so od nekdaj poskušali vzgojiti modro vrtnico, za katero se je štelo, da ima posebno moč. Danes jo je možno vzgojiti, vendar je bila ustvarjena umetno.
Foto: DarkWorkX / Pixabay
Dodaj odgovor