Figa (lat. Ficus carica L.) je rastlina, ki pripada družini murvovk (Moraceae). To je listopadno drevo (imenovano tudi figovec), ki ga vzgajamo zaradi sočnih plodov, življenjsko dobo pa ima med 50 - 70 let. Zraste do višine 10 m in ima široko krošnjo z dolgimi, a slabo razvejanimi vejami.
Figo oznamo kot eno najstarejših kultiviranih sadnih vrst, ki izvirajo iz Azije. Figa je subtropska sadna vrsta, zato je občutljiva na mraz, raste pa na različnih tipih tal. Najbolje uspeva na področjih s sredozemskim podnebjem, vendar jo lahko gojimo tudi v kontinentalnih predelih pod pogojem, da izberemo ugodno mikrolokacijo oziroma področje z ustreznimi značilnostmi podnebja in tal.
Cvetovi so enospolni, imajo nenavadno strukturo in so združeni znotraj mesne zadebelitve. Oprašuje jih figova osica (lat. Blastophaga psenes). Cveti od maja do avgusta.
Figa obrodi 1 - 2-krat letno v odvisnosti od vrste. Plodovi so hruškaste oblike, veliki 3 - 8 cm. Ko dozorijo, so zunaj rumeno-rjave ali temno vijolične, znotraj pa rdečkaste barve.
Figa ima dobro razvit koreninski sistem, ki ji omogoča visoko toleranco na sušo ter ji omogoča uspešen razvoj tudi na nekultiviranih površinah, saj se prilagaja strukturi tal in v iskanju vode lahko prodre tudi skozi skalne razpoke.
Sorodniki
Sorte
Sorte užitnih fig se razlikujejo po času zorenja (enkrat rodne in dvakrat rodne) ter barvi povrhnjice ploda (belice in črnice).
Enkrat rodne sorte obrodijo poletno - jesenske plodove, dvakrat rodne sorte pa obrodijo prve plodove konec junija - imenujejo se cvetki ali petrovke, drugič pa obrodijo konec avgusta in to so poletno-jesenski plodovi.
Najpogosteje vzgajane sorte so: figa belica, bela petrovka, figa zamorčica in tigrasta figa.
Figa belica
Figa belica ima bujno krošnjo, cveti dvakrat in obilno obrodi. Prvič cveti spomladi in to so degenerirani ženski cvetovi, ki postanejo del mesnate osi soplodja. Plod sicer zraste do normalne velikosti, vendar ni užiten. Poletni cvetovi pa se razvijejo v užiten plod, ki dozori v začetku avgusta.
Plodove lahko prevažamo, zaužijemo sveže ali sušene. Tehtajo 40 - 70 g. Sorta je poimenovana po beli povrhnjici in bledo medeni notranjosti. Plod je sladek in zelo sočen.
Bela petrovka
Bela petrovka ima prav tako bujno krošnjo, cveti dvakrat in obilno obrodi. Masa plodu prvega cvetenja je 60 - 100 g, drugega pa 50 g. Sočen in sladek plod ima svetlo zeleno povrhnjico in bledo rožnato meso.
Oploditev poteka s partenokarpijo oz. prenosom peloda moških cvetov divje fige na ženske cvetove vzgojene fige, izvede pa jo osica Blastophaga psenes, ki živi v simbiozi s cvetom divje fige.
Plodove je potrebno sortirati takoj, ko jih oberemo, saj so na prevoz zelo občutljivi zaradi svoje sočnosti. Priporočamo vzgojo na površinah, ki so blizu večjih turističnih središč.
Figa Zamorčica
Figa Zamorčica je najbolj razširjena sorta, za katero je značilna odpornost na mraz in sušo ter velik pridelek plodov, ki se lahko uporabljajo v sveži ali posušeni obliki. Zreli plodovi imajo povrhnjico rumenkasto zelene barve in sočno sladko meso. Posušeni plodovi te sorte so posebno cenjeni zaradi tanke povrhnjice in mehkega mesa. Priporočamo vzgojo na bolj globokih površinah.
Tigrasta figa
Tigrasta figa je najbolj znana sorta med enkrat rodnimi črnicami in jo priporočajo za komercialno vzgojo. Uspeva tudi na manj rodovitnih tleh, ima srednje bujno krošnjo ter bogato obrodi.
Plodovi dozorijo od sredine avgusta do sredine oktobra. Pri jesenskem obiranju je potrebna pazljivost, saj po dežju plodovi radi razpokajo.
Povrhnjica ploda je rdeče vijolične barve, meso pa belo rumeno z rdečo sredico. Plod je zelo sočen, sladko kislega okusa, vendar je primernejši za takojšnje zaužitje, saj je v posušeni obliki zaradi debele povrhnjice slabše kvalitete.
Gojenje
Za vzgojo fige so ključni dejavniki kvalitetna tla, zadostna količina vode in hranilnih snovi. Tla je potrebno temeljito in kvalitetno obdelati. Na podlagi analize tal pa je potrebno ugotoviti, katera je potrebna količina gnojil. Figa sicer prenese pomanjkanje vode, vendar je potrebno za kvaliteten pridelek zagotoviti namakanje, še posebej na manj kvalitetnih tleh.
Kolobarjenje
Znano je, da imajo žuželke rade fige, še posebej, kadar so na njih plodovi. Če poleg fige posadite gabez, meto, koprivo ali ognjič, bodo delovali kot naravni repelent proti različnim škodljivcem.
Če imate radi rože, lahko pod figo posadite rododendron, saj dajejo zeleni listi fige poleti senco svetlim cvetovom, vendar upoštevajte, da bo tudi najmanjša korenina pripomogla k rasti nove rastline, ki je lahko zelo invazivna.
Jagodnjak se tudi odlično ujame s figovcem, saj dobro uspeva pod drevesom in je koristen kot dodatna zastirka, ki pomaga zadrževati vlago v tleh.
Zalivanje
Ob pomanjkanju vode lahko začnejo plodovi pokati in se razvijejo glivične bolezni. V zadnjem času se uporablja kapljično namakanje. Sezonska količina vode za namakanje je odvisna od števila deževnih obdobij in tipa tal ter se giblje med 250 l/m2 do 700 l/m2.
Gnojenje
Pred sajenjem je potrebno tla pognojiti, vendar je potrebna predhodna analiza, da ugotovimo potrebno količino fosforja in kalija za meliorativno gnojenje, ki je najbolj potrebno na malo do srednje rodovitnih tleh. V zemljo je potrebno dodati 600 kg/ha fosforja in 700 kg/ha kalija. Uporabimo NPK gnojila z minimalnim deležem dušika (NPK 5:20:30).
Težja in bolj kamnita tla je potrebno obogatiti z organskimi snovmi, najprej z dušikom. Po poletnem rahljanju je priporočeno raztrositi in zaorati hlevski gnoj v količini 40 - 50 t/ha.
Figa lahko uspeva tudi na manj rodovitnih tleh, saj ima dobro razvite korenine, ki lahko črpajo vodo in hranilne snovi iz globljih plasti tal. Vseeno pa je za bolj kvaliteten pridelek potrebno gnojenje. Na manj rodovitnih tleh vnesemo 2300 kg/ha NPK 5:20:30, jeseni pa organsko gnojilo.
Razmnoževanje
Figo lahko razmnožujemo na 3 načine - s potaknjenci, s cepljenjem in semeni.
Razmnoževanje s potaknjenci
Z matične rastline v času od sredine januarja do začetka februarja vzamemo olesenele potaknjence, dolge 20 cm. Shranimo jih v tulcih v vlažnem pesku pri temperaturi od 5°C do pomladi, ko začnejo poganjati korenine. Takrat jih premestimo v posode z rodovitno zemljo ali substratom, kjer ostanejo 1 leto, da bi se čim bolje razvile. Take enoletne sadike so pripravljene za dokončno sajenje na stalno površino.
Obstajajo tudi potaknjenci, ki so takoj pripravljeni za sajenje. Dobimo jih tako, da odrežemo olesenelo vejo 15-20 cm pred mestom, kjer se razveji. Najbolj razvito vejico pustimo, ostale odrežemo. Takšen potaknjenec takoj postavimo v sadilno jamo, tako da iz zemlje gleda le ta vejica. Med sajenjem je potrebno zemljo obogatiti s hlevskim gnojem ali šoto.
Razmnoževanje s semeni
Drevesa, ki so bila vzgojena iz semen, obrodijo zelo pozno, šele po 8-10 letih. Običajno se tudi razlikujejo v rasti, razvitosti koreninskega sistema, kakovosti plodov in rodnosti.
Razmnoževanje cepljenjem
Najpogostejša načina razmnoževanja sta pri figah cepljenje in okuliranje (na aktivni in pasivni cepič). Pred cepljenjem je potrebno pripraviti podlago, ki jo 15 dni pred cepljenjem očistimo stranskih poganjkov.
Temperatura
Optimalna povprečna letna temperatura zraka je nad 12°C, kar ugotovimo s spremljanjem temperaturnih ekstremov. Visoke temperature so zaželene v času zorenja, saj ob zadostni količini vode ugodno vplivajo na razvoj in kvaliteto plodov. Figa obrodi najboljše plodove pri temperaturi 37 - 38°C.
Odpornost na nizke temperature je odvisna od starosti drevesa, tal in vlage. Starejša drevesa prenesejo tudi temperature do -17°C, mlajša pa pozebejo že pri -8°C. V splošnem drevesa hitreje zmrznejo po sušnem poletju in na manj rodovitnih tleh.
Tla
Najbolj kvalitetna tla za vzgojo fige so rahla in apnenčasta tla, vendar se lahko prilagodi vsem tipom tal zaradi odpornosti na sušo, pomanjkanje železa in kalcija ter na slanost. Ustrezajo ji apnenčasta in aluvialna tla ter rdečkasta prst. Optimalni pH je 6 - 7,8, zahteva pa dobro preskrbljenost s fosforjem in kalijem.
Sajenje
Pred sajenjem moramo ugotoviti, kakšne so zahteve rastline glede temperature in tipa tal, nato izbrati ustrezen teren in pripraviti tla za sajenje. Najprimernejše površine za sajenje so ravnice ali pobočja na južni in jugovzhodni strani.
Čas sajenja
Čas sajenja je odvisen od vrste sadnega materiala oziroma sadike, ki že imajo korenine, lahko sadimo v času mirovanja vegetacije (od novembra do marca), potaknjence pa je najbolje posaditi takoj, ko jih odstranimo z matičnega drevesa, tj. v februarju.
Priprava tal za sajenje
Pred samim sajenjem je potrebno teren poravnati, po potrebi izkrčiti drevesa, odstraniti kamenje in zaradi kvalitetnega razvoja korenin tudi čim bolj temeljito odstraniti rastlinske ostanke iz tal. Zbita tla je potrebno najkasneje poleti pred prihajajočim spomladanskim sajenjem zrahljati po celi površini in v globino. Bolj rahla tla se obdelajo do 60 cm globine, težja pa je potrebno zrahljati do 80 cm ali več.
Potrebno je izkopati sadilno jamo dimenzij 50 x 50 cm in globoko 35 do 40 cm. Če cela površina ni obdelana, mora biti jama večja, široka vsaj 1,5 m in globoka 60 - 80 cm. Velikost jame je potrebno prilagoditi koreninam sadike tako da niso zvite ali da se med sajenjem ne bodo poškodovale. Sadilna razdalja znotraj vrste in med vrstami je odvisna od oblike, sorte, želene gostote nasada, rodovitnosti tal, itd. Običajna razdalja med vrstami je 5 - 14 m, znotraj vrste pa 4 - 12 m.
Sajenje sadik
Pred sajenjem skrajšamo korenine in sadiko na hitro namočimo v posodo z zmesjo ilovice in govejega gnoja. Sadiko nato postavimo v zemljo na isti globini kot je bila v rastlinjaku in jo prekrijemo s plastjo zemlje. Potlačimo, da odstranimo zračne žepe. Nato pognojimo in posujemo preostanek zemlje ter zalijemo.
Gojenje v rastlinjaku
Za vzgojo fige v rastlinjaku je potrebno zagotoviti optimalne pogoje: zadovoljiti potrebo po svetlobi in vodi ter zagotoviti ustrezno sadilno razdaljo znotraj vrste ter med vrstami. Na ta način lahko dosežemo tudi dva pridelka letno. Vseeno pa ne priporočamo takšnega načina vzgoje, saj figa zaradi bujne krošnje zasenči prostor.
Gojenje v posodah
Vzgajamo lahko figo lončnico, ki je lahko ves čas v rastlinjaku ali pa jo prenesemo v zaprti prostor, ko odpadejo listi in prihaja mraz. Za tak tip vzgoje je najprimernejši prostor, ki je obrnjen proti jugu ali jugozahodu.
Nega
Po sajenju z obrezovanjem oblikujemo želeno obliko krošnje. Okolico drevesa je potrebno 3-4-krat letno pokositi, zastreti in pognojiti s 150-300 kg fosfornega in 200-400 kg kalijevega gnojila.
Obrezovanje
Ko figa prvič obrodi, jo je vsako naslednje leto potrebno obrezati, da se drevo ohrani v dobrem stanju. Najpogosteje izvajamo kombinacijo poletnega in zimskega obrezovanja.
Pri figi ločimo več vrst obrezovanja:
- redčenje (odstranjevanje poganjkov)
- prirezovanje (skrajševanje dolžine poganjkov)
- zvijanje (oblikovanje poganjkov, da so glede na osnovno vejo razvejani pod ustreznim kotom)
Zgodnje sorte obrezujemo po obiranju ob namakanju, pozne sorte pa v maju.
Pri intenzivni vzgoji imajo figova drevesa najpogosteje naravno oblikovane krošnje, priporoča pa se oblika vaze s tremi osnovnimi vejami.
Obiranje
Figa prvič obrodi v tretjem letu po sajenju, največji pridelek pa je med 5, in 7. letom. Obiranje v več ponovitvah poteka od junija do oktobra, saj plodovi dozorevajo neenakomerno. Oberemo jih skupaj s pecljem in ko so obrani, ne zorijo več.
Zrele plodove prepoznamo po velikosti, barvi povrhnjice ter čvrstosti in okusu mesa. Zrelost fige lahko ocenimo tudi po teži oz. načinu visenja plodu na veji. Povrhnjica se rahlo odmika od mesa in nima več mlečnega soka.
Pomembno je, da fige obiramo tako kot dozorevajo, saj je plod lahko v nekaj dneh prezrel. Najprimernejši čas za obiranje je zgodaj zjutraj. Roke zaščitimo z rokavicami, saj mleko, ki ga odda figa, draži kožo.
Sušenje
Plodovi, ki se naberejo z namenom sušenja, morajo biti popolnoma zreli, saj imajo najvišjo vsebnost sladkorja. Sušimo jih lahko na soncu ali v sušilniku. Pojavu plesni, glivic, bakterij ali muh se izognemo tako, da pred sušenjem plodove žvepljamo ali jih potopimo v morsko vodo.
Skladiščenje
Po obiranju plodove shranimo v plitvih posodah in poskrbimo, da se ne dotikajo, saj bi se začeli kvariti. Hranimo jih v hladilniku 15-21 dni (odvisno od sorte) pri temperaturi 0-4 °C pri relativni zračni vlagi 85 %.
Bolezni
Pri figi so najpogostejše bolezni siva plesen, črna pegavost plodov, figov mozaik in gniloba korenin.
Siva plesen
Siva plesen (lat. Botrytis cinerea) največkrat napade plodove, potem pa tudi mlade poganjke ter povzroči gnitje plodov in sušenje poganjkov. Na plodu se pojavijo velike sivo rjave vodene pege, ki se hitro širijo, micelij prodre v notranjost, zato plod nato zgnije in odpade.
Bolezen se pojavi v pogojih prevelike vlažnosti, zato je priporočen preventivni ukrep obrezovanje krošnje.
Črna pegavost
Črna pegavost (lat. Alternaria fici Farm) se pojavi na površini plodov, kjer se pojavijo svetle pege, ki sčasoma potemnijo, plod pa prekrije micelij glive, ki prodre v notranjost in povzroči gnitje fige. S plodov bolezen preide na poganjke, ki se začnejo sušiti.
Kot preventivni ukrep priporočamo obrezovanje, saj se bolezen pojavi pri preveliki vlagi.
Figov mozaik
Figov mozaik (lat. Ficus virus) napade veje, liste in plodove. Prizadete veje so tanjše in krajše, obolele liste pa prepoznamo po svetlo rumenih pegah. Listi se postopno deformirajo in sušijo, kar zmanjšuje odpornost drevesa na bolezni in škodljivce. Ta bolezen je nevarna, ker napade vse dele drevesa, preprečimo pa jo lahko samo s preventivo, in sicer s sajenjem zdravih rastlin.
Gniloba korenin
Glivice povzročijo gnitje korenin (lat. Rosellinia nectatrix in Armilaria mellea), na nove nasade pa se prenesejo iz ostankov korenin predhodnih kultur. Bolezni ni možno pozdraviti, saj popolnoma uniči drevo, zato je zelo pomembno, da pred sajenjem očistimo vse rastlinske ostanke.
Škodljivci
Najpogostejši škodljivci so:
Figova bolšica
Figova bolšica (lat. Homotoma ficus) je žuželka velikosti 3-4 mm, ki napade list in sesa sok, s čimer oslabi celo drevo. Pojavlja se v maju in juniju in se v skupinah zadržuje na spodnjem delu lista, kjer izloča medeno roso, ki povečuje verjetnost razvoja sajaste plesni. Zatiramo jih z zimskim škropljenjem z olji, v času vegetacije pa uporabimo insekticide na osnovi dimetoata, diazinona in malationa z najmanjšo koncentracijo.
Figov molj
Ličinke molja (lat. Simaethis nemorana) se prehranjujejo z listnim tkivom in slabijo bujnost poganjkov, kar je lahko podlaga za napad podlubnika. Molj se redko pojavi v večjem številu, zato ga praviloma ne zatiramo, po potrebi - ob večjem napadu pa lahko uporabimo ista sredstva kot pri smokvini bolšici.
Figov kapar
Figov kapar (lat. Ceroplastes rusci) je ščitasta uš, ki je največji škodljivec na figovem drevesu. Zaradi hitrega razmnoževanja izčrpa drevo s sesanjem sokov, s telesi pa prekrijejo plodove, liste in poganjke. Zaradi obilnega izločanja medene rose povečuje možnost za nastanek sajaste plesni.
Smokvinega kaparja zatiramo z zimskim škropljenjem z belim ali modrim oljem, ki učinkuje tudi proti boleznim.
Figov zalubnik
Figov zalubnik (lat. Hypoborus ficus) napade veje in vejice, ki zaostajajo v razvoju, in sicer pod skorjo koplje predore, tako da se skorja loči od debla. Poškodovane veje je potrebno odstraniti iz nasada in jih zažgati.
Uporaba
Plod fige lahko zaužijemo svež ali posušen, lahko pa ga predelamo tudi v marmelade in podobne proizvode. Figa ima tudi protivnetne in antioksidativne lastnosti.
Ozimnica
Kulinarika
Fige lahko predelamo v marmelade in džeme, uporabimo pri pripravi slaščic, lahko pa so tudi dodatek pri pripravi slanih jedi.
Medicina
Fige so vir mineralov in različnih vitaminov (B, C, A, kalcij, fosfor, baker, magnezij itd.).
Vsebujejo takin, ki znižuje raven holesterola v krvi, poleg tega pa ščiti organizem pred prezgodnjim staranjem in različnimi srčnimi boleznimi. Fige tudi uspešno rešijo težave s kurjimi očesi in bradavicami.
Čaj, ki ga pripravimo iz figovih listov, pomaga pri preprečevanju sladkorne bolezni in srčno žilnih težav ter znižuje raven trigliceridov.
Zanimivosti
Figovo drevo in plod sta v vseh kulturah simbol izobilja in plodnosti.
Fige naj bi bile prve rastline, ki so jih vzgojili na plantažah.
Turčija je vodilna v pridelavi fig.
Foto: Annette Schleich / Pixabay
Dodaj odgovor